Pred začetkom pokristjanjevanja smo na območju današnje Slovenije na današnji dan častili grom in strelo, se bali gorskih vil in prižigali sveče v čast veliki boginji Vesni.

Pogosto se staroslovanski prazniki na našem območju prepletajo s krščanskimi, saj naj bi zgodnji kristjani na našem območju na tak način želeli izbrisati poganske korenine starih Slovencev. Eden izmed takšnih praznikov je tudi danes. Kar se krščanstva tiče, na današnji dan praznujemo svečnico, za nekdanje pogane slovanskih ozemelj pa danes obeležujemo enega najpomembnejših poganskih praznikov, tako imenovano gromnico oziroma vesnarja.

Prižgimo sveče in se ubranimo groma ter strele

Kot na svojem blogu piše anonimnež Volhva, samooklicani Slovanski šaman, gre za pomemben dan, ko se zima sreča s pomladjo, čas ko se zima mora posloviti, da ponudi prostor pomladi. Na ta dan so prižigali sveče, da bi se ubranili grome in strele (od tod tudi ime praznika), volkov in požarov. Že jutri sledi tako imenovani Velesov dan, pri čemer je Veles – vladar volkov – tesno povezan s kurentovanjem oziroma pustom, ki ga praznujemo ob koncu februarja ali začetku marca, torej še enim praznikom, ki odganja zimo.

V slovenskih gorah so živele misteriozne vesne

Današnji dan je povezan tudi s ženskimi božanstvi. Na Poljskem tako poznajo Devano, gospodarico živali, odganjalko volkov, sicer boginjo mladosti, divjine, lova in lune. Njej sorodna je staroslovenska boginja Vesna, katere sin je nihče drug kot Zeleni Jurij. Februarja so na našem območju nekdaj kraljevale vesne, to so vilam podobna bitja, ki naj bi prebivale v prelepih palačah visoko v gorah. Vesne so v bistvu znanilke usode: v svojih palačah se pogovarjajo o usodah drugih ljudi, o letinah in drugih pomembnih zadevah. Iz svoje palače lahko gredo le v mesecu februarju, sicer je okrog nje magični krog, ki jim preprečuje izhod. Nekatrim ljudem so vesne nevarne, drugim pa je usojeno, da jih srečajo.