Umrla je prevajalka, indologinja in literarna komparativistka Vlasta Pacheiner Klander, dolgoletna sodelavka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter Oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot je razvidno iz objave na spletni strani inštituta, je umrla 4. avgusta, dan pred svojim 93. rojstnim dnevom.
Njeno delo med drugim obsega tri temeljne monografije
Po diplomi iz primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1959 je s pomočjo indijske štipendije med letoma 1960 in 1962 na Hindujski univerzi Banaras v Varanasiju opravila podiplomski študij sanskrta ter staroindijske filozofije in kulture.
Leta 1962 se je zaposlila v izobraževalni redakciji RTV Ljubljana in pripravila okoli 400 oddaj, leta 1968 pa je novo delovno mesto našla v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je bila do leta 1980 bibliotekarka-klasifikatorka. Na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se je zaposlila leta 1980 in tu kot strokovna svetnica do svoje upokojitve v letu 1996 raziskovala staroindijsko poetiko, verzno teorijo in indologijo, sodelovala pa je tudi pri urejanju inštitutske primerjalno-teoretske knjižne zbirke Literarni leksikon.
[[image_1_article_79902]]
Njeno delo obsega tri temeljne monografije - Staroindijsko poetiko, Staroindijske verzne oblike in Karol Glaser: prvi slovenski doktor sanskrta - ter številne znanstvene članke in poglavja. Širši javnosti je približala sanskrtsko književnost z vrsto odmevnih prevodov, med drugim Kalidasovo Šakuntalo in liriko, Bhagavadgito - Gospodovo pesem, Zgodbo o Savitri iz epa Mahabharata, izbor lirike Kot bilke, kot iskre in antologijo vedskih pesmi Ko pesem tkem. Opremila jih je z obsežnimi spremnimi študijami, pripravila pa je tudi prevode več del Rabindranatha Tagoreja.
Dejavna na mnogih področjih
Na ljubljanski Filozofski fakulteti je bila sprva predavateljica na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, pozneje je začela predavati tudi na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje, kjer je pomagala formirati novo generacijo slovenskih indologov. Dejavna je bila tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, v Slovenskem orientalističnem društvu in v Slovenskem društvu za primerjalno književnost.
Za svoje raziskovalno, prevajalsko in pedagoško delo je prejela Sovretovo nagrado (2006), medaljo za zasluge Republike Slovenije (2022) ter indijsko državno odlikovanje za izjemen prispevek k razvoju sanskrta in sanskrtske književnosti (2023).
