Zapis Štajerke o poklicu mesarja: “Na praksi v klavnici sem doživela grozljivko”

Nekako istočasno, ko smo v vseh medijih poslušali o grozljivem ravnanju s kravami in spornem govejem mesu iz poljske klavnice, se je na socialnem omrežju Facebook pojavil tudi zapis Ptujčanke Urške Šeštanj, ki je opravljala prakso v klavnici v Tovarni mesnih izdelkov Košaki (TMI Košaki). Tam se je srečala z neizmerno krutostjo do živali, ki je, četudi je želela opravljati poklic mesarke, ni mogla prenesti. Kot priznava na koncu zapisa, je še vedno mesojedka, na kar sicer ni ponosna. a poklica mesarke več ne opravlja. “Upam pa, da bom nekoč imela dovolj hrbtenice in lastne moči, da bom rekla ne hvala in bo zaradi mene in moje družine rešeno vsaj eno živalsko življenje.”

Klavna žival se nam ne sme smiliti

Kot piše, so ji bila vedno nekako bolj pri srcu moška dela, zato se je odločila za poklic mesarke. Že prvo uro svoje prakse pa ji je realnost zamajala vse temelje prihodnjega dela. Že takrat jim je učitelj dejal, da se jim klavna žival ne sme smiliti, saj da je rojena in vzgojena za prehrano ljudi. S to teorijo se je kmalu srečala tudi v praksi.

“Natrpana živina na tovornjakih, mesarji v krvavih oblačilih, ki tepejo živali, se derejo in preganjajo živino po ozkih ograjenih prostorih. Prestrašene živali so čutile kaj bodo z njimi počeli, zato so se nagonsko umikale nazaj. Prvega dne se spomnim tudi prašičev, ki so v agoniji pred smrtjo glasno cvilili,” piše.

Prisotno tudi izživljanje nad živalmi

A če se nekaj začne, se mora tudi končati. Tako je Urška iz dneva v dan hodila klavnico v Košakih, da se izuri v svojem poklicu, pa četudi s solzami v očeh. “Najhuje je bilo, vsaj meni osebno, gledati majhne, prestrašene teličke, njihove velike oči.” Kot priznava, zakola sama nikdar ni izvajala, je pa poslušala zgodbe kolegov, ki so jih. Sama je delala v izkoščevalnici in oddelku za pakiranje mesa.

“Od tega, da so kravo nekaj krat ustrelili v glavo, pa se je vedno znova postavila nazaj na noge, do tega kaj vse so počeli s konji v klavnici Fram, kjer so žive živali iz zabave prebadali z noži. Koliko krat smo v izkoščevalnico dobili svinjska stegna, ki so bila od udarcev mesarjev, vsa plava in v podplutbah, znotraj pa našli polomljene kosti,” o krutem ravnanju z živalmi piše na družbenem omrežju Facebook.

Nekateri mesarji na skrivaj popivali, da so preživeli dan

Piše še, da so mnogokateri mesarji med svojim delom na skrivaj popili precej vina, da so sploh preživeli dan. Tudi njim naj ne bi bilo lahko. Spet drugi pa so se nad živalmi dobesedno izživljali. Kot piše, tudi na ekskurzije ni hotela več hoditi. Šli naj bi v eno izmed perutninskih klavnic, kjer se kokoši ubije v plinskih komorah – “kot v času Hitlerja,” žalostno ugotavlja.

Ustreljena žival morda še čuti

Najbolj jo je prizadela informacija, ki so jo pridobili v šoli. Ko se žival ustreli, le-ta še ni takoj mrtva, le omamljena. “Isto velja za plinske komore. Čeprav je samo omamljena, jo mesarji že vlečejo, prebadajo s klini, dvigujejo in ji prerežejo vrat. Seveda obstaja več kot velika realna možnost, da žival vse čuti,” še piše.

Predsednik uprave Košakov TMI: Upoštevamo vse predpise

Za dodatna pojasnila o načinih usmrtitve in postopanju z živalmi pred samo usmrtitvijo smo povprašali tudi predsednika uprave podjetja Košaki TMI Marka Žeraka. Takole je zapisal za naš osrednji mariborski spletni portal: “Zelo težko je komentirati takšen čustven zapis, ki pa je predvsem opis osebnega doživljanja dogajanja. Pri klanju živali se zagotavlja upoštevanje vseh predpisov, in sicer s stalno prisotnostjo veterinarskega inšpektorja. Pomemben del teh predpisov so tudi določbe, ki se navezujejo na dobrobit živali in se prav tako strogo kontrolirajo. V primeru ugotovljenih večjih nepravilnosti veterinarski inšpektor prepove obratovanje do odprave nepravilnosti.”

Več o samih postopkih in “humanih” načinih obravnave živali pred usmrtivijo žal nismo izvedeli.

Objavljamo še originalen zapis iz Facebooka.