Vrhovno sodišče je Silvu Drevenšku, ki ga je ptujsko okrožno sodišče zaradi trojnega umora leta 2020 v Gerečji vasi obsodilo na 30 let zapora, dosodilo dosmrtni zapor. Senat je pri presojanju med drugim upošteval dejstvo, da je bilo dejanje izvršeno v navzočnosti obtoženčevega mladoletnega sina, ki je ob tem ostal brez matere.
Kaj vse so upoštevali?
Senat vrhovnega sodišča je pritožbi obtoženčevega zagovornika in državne tožilke obravnaval na seji 28. februarja ter ugodil pritožbi državne tožilke. Obtoženemu je za vsako od treh kaznivih dejanj umora zvišal kazen na 30 let zapora ter jih združil v enotno kazen dosmrtnega zapora.
"Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti," je v današnjem sporočilu za javnost zapisalo vrhovno sodišče.
Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat vrhovnega sodišča prav tako upošteval hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Senat je obenem upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.
"Pri izreku enotne kazni se odražata narava in teža vseh kaznivih dejanj, upoštevana pa je tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic posameznikov, kar vključuje tudi kaznovanje storilca, ki mora biti v ustreznem sorazmerju z naravo in težo izvršenih kaznivih dejanj. Hkrati se z izrečeno enotno kaznijo zasleduje tudi cilj specialne in generalne prevencije glede nedopustnosti tovrstnih kaznivih dejanj," so še zapisali na vrhovnem sodišču.
Vrhovno sodišče RS je v tej zadevi odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, Aleksandra Hočevar Vinski, Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok.
Drevenšek je že bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, kar je bila najdaljša zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu do takrat. A je bila sodba ptujskega sodišča iz leta 2021 po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom. V ponovljenem sojenju leta 2022 mu je bilo dosojenih 30 let zaporne kazni, poroča STA.
