Včerajšnja nesreča je po številu žrtev doslej najbolj tragična industrijska nesreča v zgodovini Slovenije. Večje industrijske nesreče so redke, a ko se zgodijo, so posledice zelo težke, opozarja Marko Gerbec z Instituta Jožef Stefan (IJS).

Podatki iz baze večjih industrijskih nesreč v Evropski uniji kažejo, da je v 26 državah članicah letno v povprečju 35 večjih industrijskih nesreč, je v pogovoru za STA povedal raziskovalec na IJS Marko Gerbec.

Ena večjih se je že zgodila v okolici Maribora

Med večjimi nesrečami s smrtnimi žrtvami pri nas v preteklosti je izpostavil nesrečo, ki se je julija 2005 zgodila v tovarni Pinus v Račah pri Mariboru. Nesrečo je povzročila eksplozija v prostoru za nevtralizacijo odpadnih tekočin, življenje pa je izgubil delavec.

Gerbec je spomnil tudi na nesrečo v Petrolovem skladišču v Framu julija 2015. Tam je prišlo do eksplozije, medtem ko so v skladišču potekala vzdrževalna dela. Eden od delavcev je izgubil življenje.

Zelo huda delovna nesreča se je junija 2000 zgodila v jeklarni jeseniškega Acronija, kjer so zaradi posledic zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrli štirje delavci. V poslovni coni Hrastje pri Kranju pa je v prostorih lakirnice podjetja Excenter novembra 2013 med servisom sušilne komore za prašno barvanje odjeknila eksplozija, v kateri je bil serviser tako hudo poškodovan, da je naslednji dan v bolnišnici umrl. V eksploziji in požaru je bilo poškodovanih tudi več delavcev in gasilcev.

Delavec je umrl tudi v nesreči v Mercatorjevem skladišču maja 2015. V enem največjih industrijskih požarov v Sloveniji, ki je zajel 10.000 kvadratnih metrov površin, je takrat pogorelo skladišče v ljubljanskem Zalogu. Umrl je vzdrževalni delavec, še en je bil ranjen. Do požara je prišlo, ker pri varjenju niso upoštevali varnostnih ukrepov, zato se je vžgala izolacija.

V nesrečah je ponavadi udeležba večje količine nevarnih snovi

Za nesreče v industrijskih obratih večjega ali manjšega tveganja za okolje (t.i. seveso obratih) je značilno, da so ponavadi udeležene večje količine nevarnih snovi. Zato morajo imeti obrati, kjer so prisotne te snovi, sprejet in vzpostavljen sistem varnostne politike z vsemi pripadajočimi upravnimi dokumenti, ki so narejeni na podlagi maksimalnih količin, je izpostavil Gerbec.

V kemični tovarni Melamin iz Kočevja, kjer je v proizvodnji plastičnih mas, barv, lakov, premazov in drugih kemičnih izdelkov prisotnih več vrst snovi, je v četrtkovi nesreči po prvih domnevah najverjetneje zaradi človeške napake pri prečrpavanju ene od surovin v skladiščni prostor prišlo do močne eksplozije in požara.

“Tisto, kar je malo osupljivo, je, da so naredili tako napako. Ni toliko vprašanje, da je nekdo pretočil napačno snov v rezervoar, v preiskavah se je potrebno vprašati, kaj ga je zavedlo. Človeška napaka je namreč posledica nečesa,” je glede četrtkove tragične nesreče med drugim opozoril Gerbec.

Največja svetovna tragedija bila v Indiji, umrlo 2000 ljudi

V svetu za najbolj tragično industrijsko nesrečo velja tragedija, ki se je leta 1984 zgodila v tovarni v Bhopalu v Indiji. V njej je po izpustu zelo strupene snovi umrlo več kot 2000 ljudi.

V Sevesu v Italiji je leta 1976 v tovarni herbicidov prišlo do izpusta dioksinov. V tej nesreči žrtev ni bilo, je pa kontaminacija okolja zahtevala odstranitev in deponiranje večje površine zemljine.

V Sloveniji visoko rizičnih 58 obratov

Po tej nesreči se imenujejo tudi tri evropske uredbe, pri nas imamo v povezavi s tem uredbo in opredeljene seveso obrate. V Sloveniji jih je trenutno 58, zanje pa veljajo strožje zahteve in redni nadzor.

Kočevski Melamin je eden od teh obratov. Skladno z uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic bo morala Slovenija – glede na opredeljena merila – o nesreči v Melaminu skupaj z ugotovitvami najpozneje v enem letu poročati tudi Evropski komisiji.

STA