Kot so pojasnili, zadevi nista povezani med seboj. V prvem primeru je kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov utemeljeno osumljena 41-letna uslužbenka državnega organa iz Maribora, saj je nepooblaščeno vstopila v računalniško vodeno zbirko podatkov državnega organa in tako pridobila podatke za sestavo listin, nujnih za postopek prijave začasnega prebivališča državljanov tretjih držav v Sloveniji.

V sostorilstvu s 50-letnim zunajzakonskim partnerjem, državljanom Slovenije, je po dosedanjih ugotovitvah izvršila še sedem kaznivih dejanj ponarejanja listin. V letih 2019 in 2020 sta namreč v več postopkih z uslužbenci upravnih enot uporabila ponarejeno izjavo lastnika nepremičnin, ki je nujna za prijavo na naslovu.

Uslužbence upravnih enot večkrat spravila v zmoto

Osumljenca sta v nadaljevanju izvršila še osem kaznivih dejanj overitve lažne vsebine, saj sta uslužbence upravnih enot večkrat spravila v zmoto in s tem dosegla, da so ti potrdili lažne podatke. Na upravne enote sta namreč predložila obrazce o prijavi začasnega prebivališča, v katerih je bilo lažno navedeno, da bodo tujci začasno prebivali na določenih naslovih. Tako sta dosegla, da so uslužbenci upravnih enot tem osebam izdali potrdila o prijavi začasnega prebivališča ter jih vpisali v Register stalnega prebivalstva Republike Slovenije.

Po do sedaj zbranih obvestilih so tujci za posamezno fiktivno prijavo prebivališča plačali med 350 in 550 evrov, s čemer sta si osumljenca v obdobju nekaj več kot enega leta pridobila vsaj 50.000 evrov protipravne premoženjske koristi.

Osumljenima so policisti pred tednom dni odvzeli prostost in odredili pridržanje, obenem pa opravili hišne preiskave na različnih naslovih na območju mariborske policijske uprave. Osumljena so v petek s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki ju je po zaslišanju izpustil na prostost oz. ni odredil pripora.

Za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov je predpisana kazen do pet let zapora, za ponarejanje listin do dveh let zapora, za overitev lažne vsebine pa do tri leta zapora.

Postopka preverjanja resničnosti prijave ni uvedla

V drugem primeru so mariborski kriminalisti obravnavali kaznivo dejanje jemanja podkupnine, ki ga je utemeljeno osumljena uslužbenka ene izmed upravnih enot na območju PU Maribor.

S kriminalistično preiskavo, ki so jo začeli po anonimni prijavi, so ugotovili, da je osumljena 6. januarja na upravni enoti, kjer je opravljala enostavne upravne naloge, prejela od dveh tujcev izpolnjeno izjavo s pooblastilom lastnika stanovanjskega objekta, da lahko na naslovu v Celju opravi prijavo začasnih prebivališč.

Z vpogledom v računalniško aplikacijo je ugotovila, da je na navedenem naslovu prijavljenih več kot deset tujcev, s čimer je bil podan dvom v verodostojnost podatkov iz prijav. Osumljenka bi nato morala uvesti postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča, a tega ni storila. Namesto tega je oba tujca prijavila na naslovu svojega stalnega prebivališča v Mariboru. Z njima je za ta čas sklenila ločeni najemni pogodbi, v katerih je bilo določeno plačilo najemnine v višini 20 evrov mesečno, skupno za oba torej 480 evrov letno.

Za kaznivo dejanje jemanja podkupnine je predpisana kazen od enega do pet let zapora in denarna kazen. Zoper osumljeno je bila na pristojno okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba, so še navedli na PU Maribor.