Po poročanju portala Info360 se trgovci in varnostne službe soočajo z novimi izzivi zaradi uveljavitve tako imenovanega Šutarjevega zakona. Zakon med drugim dekriminalizira male tatvine in poškodovanje tuje stvari manjše vrednosti, s čimer naj bi razbremenili tožilstva, ki so tovrstne ovadbe zaradi "nesmotrnosti" pregona pogosto zavrgla. Vendar pa je prav ta sprememba v praksi povzročila precejšnjo zmedo, saj so se močno omejila pooblastila varnostnikov. Ti namreč po novem nimajo zakonske podlage za zadržanje osebe, če ta sodeluje v postopku identifikacije in ne uporablja sile, kar pomeni, da morajo tatu po opravljenem pregledu pogosto izpustiti še pred prihodom policije.

Kljub temu da so strokovnjaki že med sprejemanjem zakona opozarjali na nejasnosti, so morala sodišča in tožilstva po uradni dolžnosti ustaviti vse odprte postopke, povezane z malimi tatvinami. Za podrobnejša pojasnila glede izvajanja novih določb in vpliva na varnostno situacijo na terenu smo se obrnili na Generalno policijsko upravo.

Podobno število izrečenih kazni kot v preteklih letih

Kot so uvudoma pojasnili, je policija v letu 2024 obravnavala 14.051 takšnih kaznivih dejanj, v 2025 pa 14.052 kaznivih dejanj, kar pomeni, da so v povprečju obravnavali okoli 1.171 teh kaznivih dejanj na mesec. V novembru, po sprejetju zakona, (torej od 27. 11. 2025 dalje) policija beleži 58 prekrškov po 12. in 13. členu ZNUZJV, decembra 2025 beleži 526 prekrškov ter v letošnjem letu do 14. 1. 2026 beleži 122 tovrstnih prekrškov.

November 2025 (pred sprejetjem zakona):

  • 40 prekrškov po 12. členu ZNUZJV (tatvin stvari majhne vrednosti);
  • 18 prekrškov po 13. členu ZNUZJV (poškodovanja ali uničenja tuje stvari).

December 2025:

  • 381 prekrškov po 12. členu ZNUZJV (tatvin stvari majhne vrednosti);
  • 145 prekrškov po 13. členu ZNUZJV (poškodovanja ali uničenja tuje stvari).

Januar 2026 (do 14.1.2026):

  • 84 prekrškov po 12. členu ZNUZJV (tatvin stvari majhne vrednosti);
  • 38 prekrškov po 13. členu ZNUZJV (poškodovanja ali uničenja tuje stvari).

Policisti beležijo spremembo v strukturi primerov

Ob tem so dodali, da po uveljavitvi nove zakonske ureditve beležijo spremembo v strukturi obravnavanih primerov malih tatvin, zlasti glede vrste in števila izrečenih sankcij. "Celovita ocena trendov pa je v tej fazi še preuranjena, saj obdobje uporabe nove ureditve ne omogoča zanesljive primerjalne analize s prejšnjim sistemom," so pokomentirali.

"Pri številu obravnavanih kaznivih dejanj v preteklih letih je potrebno pojasniti, da je število obravnavanih kaznivih dejanj večje saj v statistko štejemo tudi ne preiskana kazniva dejanja. Po (ZNUZJV) je del bagatelnih dejanj obravnavan kot prekršek kar pomeni, da policija obravnava prekrške za katere ugotovi kdo je storilec. Ne preiskani prekrški se zabeležijo na drugačen način in jih statistično ne vodimo," so še pokomentirali.

Se v praksi dogaja, da storilci zapustijo trgovino pred prihodom policistov?

Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi, se v posameznih primerih zgodi, da osumljene osebe zapustijo kraj dogodka pred prihodom policije, odvisno pa je od konkretnih okoliščin, predvsem od ocene varnostnika o zakonitosti in sorazmernosti ukrepa zadržanja ter od razpoložljivosti policijskih patrulj v danem trenutku.

Ob tem so dodali, da varnostniki s sprejetjem novega Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) niso dobili novih pooblastil: "Še naprej še morajo ravnati po Zakonu o zasebnem varovanju, ki se zaradi ZNUZJV tudi ni spreminjal. Policija vse prijave, med njimi tudi prijave iz trgovin, obravnava skladno z ustaljenim sistemom prioritet. Prioriteta odziva in obravnave dogodka pa se vsakič določa glede na okoliščine prijave in iz tega nujnosti prihoda policije na kraj."

Presoja učinkov bo mogoča po preteku ustreznega časovnega obdobja

"Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov in ob upoštevanju kratkega obdobja uporabe nove zakonske ureditve sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti obstoja neposredne vzročno-posledične povezave med dekriminalizacijo malih tatvin in morebitnim povečanjem njihove pojavnosti. Presoja dejanskih učinkov spremembe kaznovalne politike bo mogoča šele po preteku ustreznega časovnega obdobja izvajanja zakona, na podlagi primerljivih statističnih kazalnikov, sodne prakse in celovite analize izvrševanja predpisov," so zaključili.