Sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Nove KBM Matjažu Kovačiču zaradi domnevno spornih poslov z družbo Monera v lasti Mateja Raščana za financiranje nakupa družbe Dela Revije se bliža zaključku. Kovačič je danes dopolnil svoj zagovor in znova zavrnil očitke, sodnica Karmen Krajnc pa je za naslednji teden napovedala zaključne besede strank.

Kovačič pravi, da je obtožnica polna laži

Sojenje soobtoženi nekdanji članici uprave Nove KBM Manji Skernišak je bilo danes po prejemu ocene sodnega izvedenca, da iz zdravstvenih razlogov ne bo sposobna spremljati obravnav vsaj do konca oktobra, dokončno ločeno od sojenja Kovačiču in Raščanu, ki jima po novem spet sodijo skupaj.

Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak je sicer menil, da bi bilo smiselno počakati do vrnitve Skernišak in nato hkrati zaključiti sojenje za vse tri obtožene. S tem se je strinjala tudi obramba. "Očitki, ki se naslavljajo na Kovačiča in Skernišak, so soodvisni in organsko povezani med seboj. Očita se jima kaznivi dejanji, ki naj bi bili storjeni v sostorilstvu," je izpostavil Kovačičev odvetnik Črt Šatej, a sodnice ni prepričal.

Medtem ko se Raščan iz zdravstvenih razlogov ni udeležil današnjega naroka na mariborskem okrožnem sodišču, je Kovačič dopolnil svoj zagovor. Kot je dejal, še vedno ugotavlja, da je obtožnica "milo rečeno polna laži in stvari, ki ne odražajo dejstev".

S Skernišak sta obtožena zlorabe položaja pri odobritvi domnevno neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri leta 2008 v višini 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije. Drugi očitek se nanaša na sklenitev kupoprodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij.

Funkciji, ki se jih ne da enačiti?

Kovačič je danes najprej izpostavil, da ju obtožnica bremeni kot nekdanja predsednika in članice uprave Nove KBM, čeprav nista nikoli sodelovala v kreditnem odboru banke v teh funkcijah, ampak kot člana kreditnega odbora. Ti dve funkciji ni mogoče enostavno enačiti, je vztrajal.

Pojasnil je, da je kreditni odbor strokovni organ banke, ki odloča o sprejemanju kreditnih tveganj. Ni mu jasno, kakšno škodo naj bi s sodelovanjem v tem odboru povzročil banki, če pa sta oba omenjena posla docela poplačana in Nova KBM s tega naslova nima nobenih terjatev.

Kot je dejal, sam v nobeni funkciji ni soodločal niti pri odobritvi kredita Moneri niti pri poslu z delnicami. Dajanje kreditov in posli z delnicami so po njegovih besedah osnovna dejavnost banke, ki izvaja to po lastnih predpisih in zakonodaji, a to vedno vključuje tudi tveganja. "Ves bančni posel je dejansko sprejemanje tveganj," je poudaril.

"Vse to je navadno maltretiranje, ki ga država izvaja nad mano že 12 let" 

"Ne morem si predstavljati, da bi banka bila sposobna delovati, če bi midva člana uprave odločala o vsem," je dejal in spomnil, da je imelo v času njegovega vodenja banke kreditno razmerje z Novo KBM okoli 50.000 fizičnih in 18.000 pravnih oseb. "Vse to je navadno maltretiranje, ki ga država izvaja nad mano že 12 let," je še povedal glede očitkov tožilstva.

Ponovno je tudi zatrdil, da so bili vsi posli z Monero in Proinvestments izvedeni v skladu z ustaljenimi postopki in zanje so bili tudi izpolnjeni vsi pogoji. Med drugim so bila od Raščana zahtevana dodatna poroštva, je dejal.

Trditve, da je prišlo do manipulacije z elektronsko pošto

Raščanova zagovornica Barbara Kozlevčar Kuhar je postavila pod vprašaj dokazno gradivo, pridobljeno iz komunikacije prek elektronske pošte v banki, saj naj bi se nekatera elektronska sporočila izgubila. Med izbrisanimi naj bi bila tudi takšna, ki jih v obtožnici izpostavlja tožilstvo ali pa so razbremenilna za obtožene. Zato je predlagala vpoklic izvedenca informacijske stroke, da razjasni zadevo.

Tudi Kovačič je zatrdil, da se v njegovi mapi z elektronskimi sporočili nahajajo tudi sporočila iz obdobja dva meseca po njegovem odhodu iz banke. Zato bi rad vedel, kdo je v tistem času manipuliral z njegovo elektronsko pošto.

Tožilstvo je na drugi strani vztrajalo, da je bil v tej zadevi že vpoklican izvedenec za informatiko in računalništvo, ki ni našel znakov morebitnih manipulacij z elektronsko pošto. Tako je menil tudi sodni senat, zato je zavrnil predlog za novega izvedenca. Zavrnjen je bil tudi predlog obrambe, da se Skernišak zdaj, ko ji sodijo ločeno, zasliši kot pričo. Sodnica Krajnc je danes zaključila dokazni postopek za Kovačiča in Raščana ter za ponedeljek napovedala zaključne besede strank.

Mariborsko sodišče je avgusta lani že nepravnomočno spoznalo Kovačiča in Raščana za kriva zlorabe položaja v primeru preprodaje delnic elektro podjetij. Prvemu je prisodilo leto in pol zaporne kazni, drugemu pa leto in štiri mesece zapora.

STA