Policijska uprava Murska Sobota je v današnji izjavi za javnost predstavila aktualno stanje kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi prevarami, ter podala preventivne nasvete za varnejšo rabo interneta. Mag. Darjan Bencak, kriminalistični inšpektor specialist iz Sektorja kriminalistične policije, je pojasnil, da se število takšnih kaznivih dejanj na območju PU Murska Sobota iz leta v leto povečuje.
Na Policiji pa dodajajo, da so v zadnjih dneh prejeli približno deset prijav oškodovanja pravnih oseb, pri čemer skupna škoda presega milijon evrov. Spletni goljufi so izkoristili informacijo o novi zakonodaji na področju SEPA plačil in razposlali lažna elektronska sporočila v imenu podjetja Halcom, v katerih prejemnike pozivajo k »nujni posodobitvi aplikacije«.
Kaj so najpogostejše prevare?
Letos je bilo zaznanih 157 spletnih prevar, pri čemer je skupna škoda oškodovancev znašala približno 470.000 evrov. Preiskanost teh kaznivih dejanj je 12 odstotkov. Na nacionalni ravni policija beleži približno 21-odstotni porast prijav spletnih goljufij; letos so prejeli več kot 2.000 prijav s skupno škodo okoli 29 milijonov evrov.
Največ prevar se zgodi z investiranjem v lažne naložbe, z namestitvijo programske opreme za oddaljeni dostop in vstop storilcev v spletne banke, ne dobave plačanega blaga ali storitev, pojavljajo se romantične goljufije in zlorabe podatkov o plačilnih karticah. Zaznali so tudi napade na informacijski sistem in prestrezanje elektronske pošte.
Devet mesecev pridno pošiljal denar goljufu
Na PU Murska Sobota so izpostavili tudi konkretne primere. Septembra je oškodovanec na območju Lendave izgubil 30.000 evrov, ko je devet mesecev na bencinskem servisu kupoval kupone kriptovalut in jih pošiljal storilcu, ki mu je obljubljal naložbo.
Oktobra je bilo na območju Gornjih Petrovcev preiskano kaznivo dejanje izsiljevanja, kjer sta osumljenca oškodovanca prisilila v plačilo 36.600 evrov zaradi groženj razkritja intimnih vsebin. Oškodovanec si je na naročniški spletni platformi več mesecev zapored dopisoval s storilcem o spolnosti, nakar ga je storilec izsiljeval, da bo razkril njuno vsebino, če ne plača določene vsote.
Oškodovanec je iz bojazni pred razkritjem dvema osumljencema nakazal skupno 36.600 evrov. Zoper oba osumljenca je bila na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje izsiljevanja po 3. odstavku 213. člena Kazenskega zakonika, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let.
Nova goljufija: Lažna elektronska sporočila v imenu Halcoma
Policija hkrati opozarja na nov val spletnih prevar, pri katerih goljufi pošiljajo elektronska sporočila, ki se lažno predstavljajo v imenu podjetja Halcom. V zadnjih dneh so prejeli približno deset prijav oškodovanja pravnih oseb, skupna škoda pa znaša več kot milijon evrov.
Storilci izkoriščajo informacijo o novi evropski uredbi o takojšnjih SEPA plačilih in pošiljajo sporočila z lažno vsebino o “nujni posodobitvi aplikacije”. V sporočilu je priložena povezava do spletne strani, ki je videti kot uradna stran Halcoma, v resnici pa gre za lažno domeno, ki ni v lasti podjetja. Če prejemnik vnese svoje podatke, ga goljufi kontaktirajo kot “tehnična podpora” in ga prepričajo, da na računalnik namesti program za oddaljeni dostop (npr. AnyDesk). Tako pridobijo popoln nadzor nad računalnikom in lahko izpraznijo bančni račun žrtve.
Policija opozarja, da so domene, kot so Halcom-finance.com, Halcom-finservis.com ali Halcom-podpora.com, lažne in namenjene izvajanju goljufij.
Podjetje Halcom d.d. ni povezano s temi napadi, njihovi sistemi delujejo varno. Policija uporabnikom spletnih bank, predvsem pravnim osebam, svetuje izjemno previdnost. Lažna sporočila je treba takoj izbrisati in ne klikati na priložene povezave. Uporabnikom ni treba izvajati nobenih ročnih posodobitev ali nameščati dodatne programske opreme, saj vse tehnične prilagoditve izvajajo banke in Halcom v ozadju.
Nasveti policije
Policija občanom in podjetjem svetuje, naj ne nasedajo obljubam o hitrem zaslužku in naj ne zaupajo neznancem, ki ponujajo tehnično pomoč. Naj ne klikajo na sumljive povezave, ne nameščajo programov za oddaljeni dostop neznanim osebam in ne vpisujejo osebnih ali bančnih podatkov na spletna mesta, ki jim ne zaupajo.
V primeru oškodovanja naj žrtve zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo - elektronsko pošto, podatke o transakcijah, mobilne številke in IP naslove - ter se čim prej obrnejo na policijo in svojo banko.
