Na mariborskem višjem sodišču so danes izvedli pritožbeno sejo zoper septembra lani izrečeno obsodilno sodbo 24-letnemu Luki Gašpariču, ki je bil za poskus umora dekleta leta 2022 v mariborskem mestnem parku obsojen na 15 let zapora. Obramba terja prekvalifikacijo kaznivega dejanja, tožilstvo pa predlaga še višjo zaporno kazen.

Obramba prepričana, da obtoženemu ni mogoče očitati poskusa umora

Gašpariča na današnji narok ni bilo, saj pravosodni policisti zaradi kadrovskih težav niso mogli zagotoviti njegovega prihoda iz Doba. Sodišče mu je ponudilo možnost sodelovanja na daljavo, a je obtoženi to zavrnil, prav tako ni vztrajal pri prisotnosti na naroku. Potem ko je sodnica poročevalka Mateja Kamenšek Gornik senatu pod vodstvom Vanje Verdel Kokol predstavila dosedanje dogajanje v zvezi z omenjenim primerom, sta svoja ugovora predstavila še Gašparičev zagovornik Žiga Podobnik in tožilec Darko Simonič.

Bistvo pritožbe obrambe je v delu obsodilne sodbe okrožnega sodišča, ki se tiče očitkov o zahrbtnosti in grozovitosti kaznivega dejanja ter prepričanja obrambe, da obtoženemu ni mogoče očitati poskusa umora. Gašparič je namreč, kot mu očita obtožnica, septembra 2022 v mestnem parku s sekiro in nožem napadel dve leti mlajšo prijateljico. S pretvezo, da jo tam čakajo njegova pisma, jo je zvečer zvabil v park, kjer jo je močno poškodoval ter ji med drugim odsekal prst.

Zaradi hudih poškodb je bilo ogroženo njeno življenje, po mnenju tožilca Simoniča pa se gre le naključju zahvaliti, da je ostala živa, saj sta njeno vpitje sredi noči slišala policista in dva mimoidoča. "Za senat ni nobenega dvoma, da je bilo dejanje storjeno na zahrbten in grozovit način," je ob izreku sodbe lansko jesen dejala sodnica Danila Dobčnik Šošterič, odvetnik Podobnik pa se s tem ne strinja.

Ne strinjajo se, da je bil napad grozovit in zahrbten

Po njegovih trditvah je sodišče premalo utemeljilo očitke o grozovitosti in zahrbtnosti. Prvo je želel omajati z besedami, da je vse skupaj trajalo le dobre tri minute in da tega ni mogoče enačiti z drugimi kaznivimi dejanji, kjer so žrtve utrpele hud strah.

Glede zahrbtnosti se je skliceval na eno od sodb vrhovnega sodišča, ki jo utemeljuje zgolj v primerih, ko se žrtev in storilec nahajata v zasebnih prostorih. Prav tako Gašparič naj ne bi veliko prepričeval dekleta, naj pride v park, kjer ji je pustil pisma, saj da sta se o njih pogovarjala večkrat, kritičnega dne pa naj bi ga zanje prosila sama.

Tožilec: "Res da gre za mladega človeka, a mlada je tudi žrtev"

Tožilec je po drugi strani ocenil, da je prvostopenjsko sodišče, ki omilitvenih pogojev pri izreku kazni sicer res ni upoštevalo in je storilcu izreklo najnižjo možno kazen za kaznivo dejanje poskusa umora, preveč upoštevalo olajševalne okoliščine. Po njegovem mnenju bi namreč bila glede na potek dogodkov primerna nekaj višja kazen - torej 20 let, kolikor je predlagal že senatu okrožnega sodišča.

"Res da gre za mladega človeka, a mlada je tudi žrtev, ki bo vse življenje nosila posledice tega dejanja, kar je lahko pri odločanju o višini kazni kvečjemu oteževalna okoliščina," je dejal Simonič. Pripomnil je, da obtoženi dejanja nikoli ni priznal, tudi ne iskreno obžaloval, pač pa je tudi v času sojenja manipuliral z žrtvijo in nanjo celo zvrniti krivdo.

O grozovitosti je še dodal, da je obtoženi dekletu brez dvoma skušal povzročiti čim večje trpljenje, že pred dejanjem pa naj bi se z oškodovanko šel psihološke igre, čemur je sicer po njegovem mnenju prvostopenjsko sodišče posvetilo premalo pozornosti.

Višje sodišče bo sodbo izdalo v pisni obliki.

STA