Kronika

Obramba in tožilstvo s pritožbo na prvostopenjsko sodbo za Šiška

Uredništvo , 29.05.19 ob 12:10

Pritožba odvetnice se med drugim nanaša na domnevno nedokazan namen dejanske izvršitve spornega dejanja, tožilstva pa zaradi višine kazni.

Na prvostopenjsko sodbo za predsednika Gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška, ki je bil marca kot prvi v Sloveniji spoznan za krivega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, sta spisala pritožbo tako obramba kot tožilstvo. Prva med drugim zaradi domnevno nedokazanega namena dejanske izvršitve spornega dejanja, drugo zaradi višine kazni.

Sodba naj bi se oprla na televizijske posnetke

»Gre za kaznivo dejanje, ki bi moralo biti konkretizirano. Namen mora biti dokazan. Namen rušitve države, kjer ti kandidiraš za predsednika, je na trhlih temeljih,« je danes za STA povedala Šiškova za govornica Lucija Šikovec Ušaj. Prvostopenjski sodbi oporeka med drugim tudi zato, ker se je sodba po njenih besedah oprla na televizijske posnetke in ni upoštevala dejstva, da osebe na spornih posnetkih niso imele pravega orožja. »Za to kaznivo dejanje bi se morali vsi, ki so bili tam, zavedati namena rušitve ustavne ureditve z oboroženim uporom, a vsi ti možje so na sodišču povedali, da niso vedeli, zakaj so bili pravzaprav tam,« je še povedala odvetnica.

Za oba predlagali višje kazni

Tožilstvo je po pojasnilih namestnice vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Januše Kušar Rotman vložilo pritožbo zoper sodbo zaradi določbe o kazenskih sankcijah, in sicer tako v primeru Šiška kot soobtoženega Mateja Lesjaka. Za oba je namreč tožilstvo predlagalo višje kazni.

V priporu več kot šest mesecev

Mariborsko okrožno sodišče je Šišku po zaenkrat še nepravnomočni sodbi izreklo kazen osem mesecev zapora, soobtoženemu Lesjaku pa pogojno kazen treh mesecev zapora. Ob tem je Šiška izpustilo iz pripora, v katerem je preživel več kot šest mesecev, medtem ko se je Lesjak že od vsega začetka branil s prostosti. Tožilstvo je Šiška obtožilo ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi z oboroženim uporom, soobtoženega Lesjaka pa pomoči pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani. Pregon se je začel po objavi posnetkov postroja slednje v Apačah.

S svojimi ravnanji naj bi šel predaleč

Sodnica Vanja Verdel Kokol je v obrazložitvi sodbe izpostavila, da je Šiško s svojimi ravnanji šel predaleč. Kot je dejala, se lahko iz zgodovine naučimo, da takšnih dejanj ni za podcenjevati. Obtožena pa sta zatrjevala, da je šlo za provokacijo oziroma predstavo za javnost.

Nova obtožnica zaradi razžalitve

Mariborsko tožilstvo pa je medtem vložilo za Šiška še eno obtožnico, in sicer zaradi razžalitve. »Obtožnica še ni pravnomočna, saj je obramba zoper njo vložila ugovor, o katerem pa še ni bilo odločeno,« je pojasnila Kušar Rotmanova. Po neuradnih navedbah se Šišku v tem primeru očita lažno obtožbo policista, da je uporabil prekomerno silo nad nosečo žensko in njenima hčerama, ki jih je ustavil v prometu. Stranka je označila obtožnico za še en politični konstrukt zoper njihovega predsednika.

STA