Zaradi storitve hujšega prekrška v cestnem prometu ali storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, ko voznik ni imel pravice voziti motornega vozila, so mariborski policisti v letu 2020 zasegli 574 motornih vozil.

Mariborski policisti so v letu 2020 zaradi storitve hujšega prekrška v cestnem prometu ali storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, ko voznik ni imel pravice voziti motorno vozilo, zasegli 574 motornih vozil. Kot nam je pojasnil Miran Šadl iz PU Maribor policisti po zasegu motornega vozila napišejo obdolžilni predlog ali v primeru kaznivega dejanja kazensko ovadbo, in ga čim prej pošljejo na sodišče oz. kazensko ovadbo na tožilstvo.

Policisti predlagajo ali naj se vozilo uniči ali proda

Policisti kot predlagatelji sodišču oz. tožilstvu predlagajo, kaj naj stori z zaseženim motornim vozilom. Tako predlagajo ali naj se vozilo uniči ali proda ter opišejo stanje in tržno vrednost vozila. »Vsa zasežena motorna vozila se do odločitve sodišča hranijo v varovanem prostoru pogodbenika. Vsi stroški, ki nastanejo s postopkom zasega motornega vozila, bremenijo storilca prekrška ali kaznivega dejanja,« doda.

Vsa zasežena motorna vozila se do odločitve sodišča hranijo v varovanem prostoru pogodbenika. Vsi stroški, ki nastanejo s postopkom zasega motornega vozila, bremenijo storilca prekrška ali kaznivega dejanja.

Policisti največkrat zasežejo motorno vozilo vozniku na podlagi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Tako zasežejo motorno vozilo, s katerim je bil voznik zaloten pri storitvi hujšega prekrška, in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev, če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:

– prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h,
– prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h,
– prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h,
– prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti cesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h,
– vožnje pod vplivom alkohola,
– vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi,
– odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja.

Iz zapisanega tako izhaja »kumulativni zaseg«, saj morata biti izpolnjena najmanj dva pogoja. Zalotitev pri hujšem prekršku in eden od pogojev, ki so navedeni v alinejah.

Motorno vozilo lahko zasežejo tudi, kadar je voznik bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja, če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja, vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi.

In kaj se šteje pod hujši prekršek?

»V predpisih je uporabljen termin »hujši prekršek«, zato je pomembno vedeti, kaj to pravzaprav pomeni. V četrtem odstavku 23. člen ZPrCP določa, da se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila,« nam pojasni Šadl in doda, da se za hujši prekršek šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

Zasežejo lahko tudi predelano vozilo ali kadar precenijo, da gre za nevarnega voznika

Vozilo se lahko sicer izjemoma zaseže vozniku, ko niso izpolnjeni pogoji iz 23. člena ZPrCP, a način vožnje in ogrožanje, kaže na to, da gre za nevarnega voznika. Zasežejo lahko tudi vozilo, ki je predelano tako, da presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v homologacijskih dokumentih vozila, če predelava ni bila odobrena v skladu z 18. členom ZMV-1, ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v predpisih o homologaciji, za posamezno kategorijo vozil, piše v zakonu. V primeru kadar gre za tovrstni zaseg, policist vozilo izloči iz prometa in odredi, da mora vozilo na izredni tehnični pregled, pri tem pa odvzame registrske tablice.

»Motorno vozilo lahko policisti zaseže tudi storilcu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu in sicer tistemu vozniku, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je storil kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu. Takšno motorno vozilo se vzame tudi v primeru, če je vozilo last druge osebe in je lastnik omogočil, dopustil ali dovolil vožnjo storilcu, za katerega je vedel ali bi mogel vedeti, da nima pravice voziti.«

Šadl pojasni, da je izjemno pomembno, da vozniki, ki so z vozili udeleženi v cestnem prometu upoštevajo cestno prometne predpise: »Velja poudariti, da vozniki morajo izpolnjevati pogoje za vožnjo motornih vozil. Vsi udeleženci v cestnem prometu pričakujejo, da vozniki vozijo strpno in hitrost vožnje prilagodijo omejitvam hitrosti, trenutnim prometnim razmeram, vremenskim razmeram ter stanju in lastnostim javnih cest, po katerih vozijo.«