Atletski trener Igor Šalamun in nekdanji zdravstveni delavec UKC Maribor Boris Špes sta danes, šest let po izbruhu afere zaradi domnevnega prometa z nedovoljenimi snovmi v športu, priznala krivdo. Sodnik jima je izrekel kazen - prvemu eno leto in dva meseca ter drugemu dve leti zapora, ki pa jo bosta lahko odslužila z delom v splošno korist.

Presenetila s prošnjo za zagovor

Dejansko se je danes pričakovalo nadaljevanje sojenja, ki se je jeseni lani po premoru zaradi čakanja na priče ter menjave sodnika in tožilca uradno začelo znova. Vabljenih je bilo več prič, med njimi nekdanja hrvaška atletinja Danijela Kuna, ki je obtožena obremenila na zaslišanju pred avstrijsko protidopinško komisijo, potem ko so jo leta 2017 po zmagi na maratonu v Linzu ujeli pri uživanju nedovoljenih poživil.

A sta obtožena, ki se doslej pred sodiščem nista zagovarjala, presenetila s prošnjo za zagovor. Eden za drugim sta sporočila, da priznavata krivdo po vseh točkah obtožnice in svoja dejanja obžalujeta.

"Priznam in obžalujem očitano kaznivo dejanje," je dejal Šalamun. "Zelo mi je žal, kar sem storil, in to globoko obžalujem," je za njim dejal Špes. Na morebitna vprašanja nista želela odgovarjati. Sodnik Gregor Pograjc je priznanja sprejel, saj so, kot je dejal, med drugim podprta s številnimi dokazi v spisu.

Kakšno kazen sta dobila?

Tožilec Darko Simonič je glede na priznanja, pa tudi dosedanjo nekaznovanost obeh obtoženih, časovno oddaljenost storitve kaznivih dejanj ter njuno obžalovanje, predlagal za Šalamuna eno leto in dva meseca zapora. Za Špesa, ki mu je poleg kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog očital še kazniva dejanja s področja proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje, pa je predlagal enotno kazen dve leti zapora.

Izrecno je povedal, da ne nasprotuje morebitni odslužitvi kazni z delom v splošno korist, saj verjame, da bo to zadostovalo, da obtoženca ne bosta več ponavljala tovrstnih kaznivih dejanj.

Sodnik je v izreku sodbe, na katerem obtožena nista bila več prisotna, sledil predlogu tožilstva. Obema obtoženima je prisodil tudi stransko denarno kazen (Šalamunu 1200 evrov in Špesu 3500 evrov) in povračilo protipravno pridobljene koristi (Šalamunu 400 evrov in Špesu 1760 evrov). Upoštevaje možnost, da odslužita kazen z družbenokoristnim delom, ob čemer bosta lahko nadaljevala s svojim dosedanjim delom, sodišče ni našlo razlogov za oprostitev obtoženih stroškov sojenja, kar je predlagala obramba. Obema obtoženima pa se v kazen šteje čas, ki sta ga preživela v priporu.

Odmevna dopinška afera je izbruhnila aprila 2018, ko so kriminalisti pridržali Šalamuna in Špesa. Nato sta bila najprej priprta, do konca februarja 2019 pa v hišnem priporu.

Po ugotovitvah kriminalistov sta Šalamun in Špes v letih 2017 in 2018 na območju Slovenije in Hrvaške oskrbovala z nedovoljenimi snovmi v športu tako vrhunske kot rekreativne športnike, večinoma atlete. Ena od prepovedanih snovi, ki so jih identificirali pri preiskavi, je bil darbepoetin v obliki zdravila Aranesp 500.

Prvotno sojenje se je vleklo leto in pol predvsem zaradi večkrat neuspešnega vabljenja hrvaške maratonke na sodišče, nato pa so jo julija 2021 vendarle zaslišali. Takrat je povedala, da je leta 2016 med pripravami v Avstriji Šalamuna vprašala po prehranskih dodatkih za regeneracijo, ta pa naj bi ji predlagal sporno substanco. Te snovi naj bi priskrbel Špes, ki je bil zaposlen na pljučnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. So se pa nekoliko razlikovale izjave Kune na preteklih zaslišanjih glede tega, ali sta ji poživilo vbrizgala obtožena ali si ga je sama.

STA