V teh dneh so kriminalisti Oddelka za preiskovanje gospodarske kriminalitete, Sektorja kriminalistične policije, Policijske uprave Celje zaključili predkazenski postopek suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 in na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu podali kazensko ovadbo, so sporočili s PU Celje.

Račun v vrednosti 375.000 evrov za dela, ki niso bila nikoli opravljena

Kaznivo dejanje sta osumljeni osebi storili v prvem mesecu po uničujočih poplavah, ko sta z zlorabo instituta interventnih ukrepov, ki je vključeval pokritje intervencijskih stroškov namenjenih opravljanju neodložljivih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter nujnosti del, s katerimi so se reševala človeška življenja, premoženje in kulturna dediščina, ter za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju, v množico računov za vrsto opravljenih intervencijskih del v prizadeti občini, dodali lažni račun v znesku dobrih 375.000 evrov, z DDV, za dela, ki niso bila nikoli opravljena.

Po neuradnih informacijah STA gre za osumljeno osebo z Občine Mežica, a tamkajšnji župan pravi, da z ovadbo ali njeno vsebino ni seznanjen.

V predkazenskem postopku so kriminalisti ugotovili, da je občina v dneh po uničujočih poplavah gospodarski družbi izdala naročilo za izvedbo nujnih intervencijskih del na več različnih lokacijah, ki so po vsebini predstavljala nakladanje, transport in planiranje mulja in prodnatih nanosov, dobavo in planiranje tampona z utrjevanjem in izdelavo začasnih zložb kamen-beton in suhih zložb namenjenih stabilizaciji nestabilnih brežin. Vsa navedena dela so bila po specifikaciji računa izstavljenega občini za dela opravljena v času med 7. in 16.  avgustom 2023.

Prav tako so v predkazenskem postopku za dokazovanje očitanega kaznivega dejanja kriminalisti materialne dokaze ob klasičnih metodah dela pridobivali tudi s prikritimi metodami dela. S tem so uspeli dokazati, da osumljena oseba iz gospodarske družbe v navedenem času, niti kasneje, nobenega od del navedenih v specifikaciji računa ni opravila, druga osumljena oseba pa je, kljub vedenju, da naročena dela niso bila opravljena, prejet račun po izdanem naročilu zavestno in hote potrdila v plačilo, s čimer je gospodarski družbi pridobila premoženjske koristi v višini plačanega računa.