Najhujša kazen v Sloveniji je dosmrtna kazen, ki pa je v praksi še nismo imeli. Za tem je najvišja kazen 30 let v zaporu, prejeli pa so jo morilci, ki umorili več ljudi ali so umor izvedli na posebej okrutne načine. Predvidena kazen za uboj je od 1 do 10 let, posiljevalci so lahko v zaporu tudi samo po pol leta, pedofili tri … Kazni so sicer podobne kot v večini evropskih držav. Po besedah Ministrstva za pravosodje ne gre za to, da bi se družba s kaznovanjem maščevala storilcu, ampak je njegov namen predvsem resocializacija ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca.

Najhujše kazni dobijo morilci, čeprav dosmrtne kazni v praksi še nismo imeli

Najhujša kazen v Sloveniji je dosmrtna kazen. Kazenski zakonik jo predvideva v primerih storitve dveh ali več umorov, kaznivih dejanj genocida, hudodelstva zoper človečnost ter vojnega hudodelstva. Doslej je bila izrečena samo enkrat, ampak še ni pravnomočna – za trojni umor nekdanje partnerke in njenih staršev v Gerečji vasi jo je tožilstvo predlagalo za Silva Drevenška. Ni sicer prvi takšen predlog, toda doslej ga sodišče še ni izreklo v nobenem primeru. Dosmrtna kazen je v Sloveniji znova v veljavi od leta 2008.

Ob tem je pomembno dejstvo, da je katerakoli najhujša predpisana sankcija v kazenskopravnem sistemu nekakšno merilo, v okviru katerega se oblikuje kaznovalna politika sodišč. Če je najvišja predpisana sankcija zapor do 30 let, pomeni kazen v tej višini absolutni maksimum, od katerega se oblikujejo merila za izrekanje kazni za posamezne skupine kaznivih dejanj in za posamezna kazniva dejanja, v primeru dosmrtnega zapora pa se se celotna lestvica premakne navzgor. Ko je izrečena dejanska kazen, pa ob prestajanju nastopijo še pogojne izpustitve.

Pogojna izpustitev tistim, ki jim je izrečena dosmrtna kazen, je možna že po 25 letih prestajanja kazni v zaporu.

Kaj pa druga najvišja možna kazen – 30 let?

Slovenska sodišča so, odkar je bila leta 1998 najvišja zagrožena kazen zvišana na 30 let, izrekla 18 takšnih kazni, ki so postale pravnomočne. Dosmrtno kazen je tožilstvo doslej predlagalo štirikrat, a z zahtevo v prvih treh poskusih ni še nikoli uspelo. Dobili so po 30 let zapora, ob vsaki kazni pa je potrebno še dodati, da lahko zločinec pogojno zapusti zapor kar nekaj časa preden se mu kazen izteče.

Najvišjo možno kazen so tožilci zahtevali za Petra Gaspetija, ki je z ostrim predmetom tako hudo poškodoval sorodnike da so na kraju umrli. Žrtve so bili babica, dedek in stric. Za trojni umor je torej dobil 30 let zapora. Pred tem so dosmrtni zakon predlagali za Kristino Mislej, ki je umorila svoja otroka in in kitajskega državljana Zuxionga Wuja, ki je leta 2010 umoril nekdanja delodajalca. Zakonca je umoril z motiko. Zuxiong je tudi prvi obdolženec, za katerega je tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor. Oba sta prejela kazen 30 let.

To so še prejemniki 30-letne kazni

30-letne kazni so dobili morilci, ki so imeli več žrtev ali so jih umorili na posebej okrutne načine. Jožef Kovač je bil zaradi ugrabitve treh in umora dveh podjetnikov v letih 1997 in 1999  leta 2015 pravnomočno obsojen na enotno zaporno kazen 30 let. Enako kazen je dobil Ljubljančan Viktor Rafolt, ki je v Frankfurtu s streli pokosil tri gradbene delavce, četrtega pa so zdravniki rešili. Potem je tukaj Ivan Perič, ki je za umor lastne matere Vesne Pavlin Rakić, očima Georga Rakića in 12-letnega polbrata Bojana je ljubljansko sodišče marca 2004 Ivana Periča dobil takrat najvišjo možno zaporno kazen 30 let.

Večkratni morilec in posiljevalec Metod Trobec je bil kot zadnji v zgodovini Slovenije leta 1979 sicer obsojen na smrt, po pritožbi pa mu je vrhovno sodišče Slovenije kazen spremenilo v takrat najvišjo možno – 20 let zapora. Obsojen je bil zaradi posilstva in umora najmanj petih žensk, ki jih je nato sežgal v krušni peči. Ker je med prestajanjem kazni dvakrat poskušal umoriti sojetnika, je bil obsojen na še 15 let zapora. Kazen bi se mu iztekla leta 2014, a je Trobec maja 2006 v zaporu storil samomor.

Boštjan Koprivnikar je enako kazen dobil za okrutno mučenje in umor komaj 18-letne Nine Dobrič. Za trojni umor je kazen dobil Ermin Brkič, ki je ustrelil trojico, ki je od njega kupovala avtomobil. Takšno kazen je dobil tudi 61-letni Mariborčan Ivan Marolt, ki je s kladivom za meso ubil hčerki, stari 9 in 11 let. Enako let v zaporu prestaja Ladislav Žagar, ki je iz koristoljubja umoril 79-letnega mekinjskega župnika Antona Gosarja. Žagar je sicer za tarčo večkrat izbral župnike, Gosarja je pred tem že tudi hudo pretepel, da je pristal v komi.

Leta 1990 je bil Silvo Plut obsojen zaradi umora sošolke in bil čez nekaj let izpuščen, nakar je pobegnil v Srbijo. Tam je leta 2004 umoril nosečnico, slovenski organi pa ga po njegovi vrniti v Slovenijo niso priprli, čeprav so bili seznanjeni s sumom umora v Srbiji. Nato je v Sloveniji kruto umoril Ljubico Ulčar. Oktobra 2006 ga je sodišče obsodilo na 30 let zapora, aprila 2007 je v zaporu storil samomor.

Enotno kazen 30 let zapora je dobil tudi Samo Tadin, ki se je namerno zaletel v policijsko vozilo na nujni vožnji. Pri tem je umrl policist, drugi pa je bil poškodovan. Zaradi umora svoje polsestre in svaka je visoko kazen dobil Marko Matić. Po mnenju sodišča je dejanje storil iz koristoljubja in drugih nizkotnih vzgibov, umora pa je izvršil brutalno in hladnokrvno.

To so morilci, ki so se za las izmaknili 30. letom zapora

Kazen 28 let zapora sta nato prejela Alen Mihalič, ki je več kot 30-krat zabodel svojo partnerico in jo umoril, ter Robert Supančič, ki je pred leti že umoril lastno mater, nato pa na grozovit način umoril še očeta. Najbolj srhljivi del zgodbe je verjetno to, da je pred 12 leti umoril mater, ampak so izvedenci menili, da boleha za shizofrenijo, zato mu je sodišče izreklo le ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Po treh letih se je tako vrnil v običajno življenje. Tudi po umoru očeta pa mu sodišče niti ni prisodilo 30, ampak 28 let zapora.

26 let zapora je prejel Matjaž Debeljak, ki je iz ljubosumja ubil natakarico. 23 in 21 let kazni sta dobila mama dveletne deklice in njen partner, ki sta bila spoznana za kriva vrste kaznivih dejanj, ki so vodila v smrt deklice. 21 in 20 let zapora sta prejela Aleš Olovec in Martin Kovač, ki sta grozljivo pretepla znanca, ki je kasneje podlegel poškodbam. Vse skupaj sta snemala s telefonom in neposredno predvajala na profilu Facebooka.

Senad Softć je zaradi streljanja sredi križišča v Mariboru, kjer je ubil domnevnega ženinega prijatelja in ranil drugega moške ter ogrozil mamo z otrokom, najprej dobil 26 let zapora, višje sodišče pa mu je kazen znižalo na 24 let.

Za uboj kazen vsaj eno leto zapora?

Za umor je sicer predvidena kazen vsaj 15 let, ostale kazni so nato nižje. Uboj se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Kazni se razlikujejo glede na okoliščine, v Sloveniji pa ne beležimo povprečnih kazni, ki so bile določene za posamezne zločine. Če vzamemo za primer uboj, ki je pred mesecem dni pretresel okolico Maribora, ko je žena ubila športnega novinarja Aleša Tihca, je bila po zadnjih informacijah izpuščena iz pripora, z razlogom, da ne more dokončati ali ponoviti istovrstnega kaznivega dejanja, ker je šlo za razmerje med zakoncema, mož pa naj bi bil tisti, ki je nad ženo izvajal psihično in fizično nasilje.

Posiljevalcem tudi samo pol leta kazni

Tabu tema so tudi kazni za posilstvo in pedofilijo, toda zaradi občutljivosti obravnave takšne teme ni veliko informacij, kakšne kazni so v preteklosti prejemali posiljevalci in pedofili v Sloveniji. Kazenski zakonik sicer navaja, da kdor brez privolitve druge osebe doseže, da ta spolno občuje ali s tem izenačeno spolno ravna, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Če je dejanje storjeno na grozovit, posebno poniževalen način ali če ga je storilo več oseb zaporedoma, je kazen najmanj tri leta zapora. Kdor prisili drugo osebo k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

Posiljevalci lahko torej dobijo za dokazan zločin tudi samo pol leta zaporne kazni. V preteklosti so bile podobno nizke kazni že izdane, če posiljevalec žrtve ni poškodoval in če je bilo posilstvo kratko. Podobne olajševalne okoliščine so že večkrat razburile javnost – med njimi, da je posiljevalec “potešil spolni nagon, ker je že dalj časa sam in v teh pogojih nima redne možnosti po realizaciji naravnih nagonov.”

Kazni se nato razlikujejo še, če so vključene grožnje, če storilec in žrtev živita v zakonski ali zunajzakonski skupnosti in če je žrtev slabotna oseba.

Pedofili s kaznijo treh let zapora?

Kazen za pedofilska dejanja je zapor od treh do osem let – za tistega, ki spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let. Če je oseba mlajša od desetih let, slabotna, ali je dejanje storjeno s silo ali grožnjami, je kazen zapor od petih do petnajstih let.

Najvišja znana zaporna kazen za spolno zlorabo otrok v Sloveniji je 23 let. Dobil jo je izprijeni očim, ki je zlorabljal pastorki. Pred tem je bil na 20-letno zaporno kazen obsojen pedofil, ki so mu nekateri mediji nadeli vzdevek »ptujski Fritzl«, saj je doma več let zlorabljal tri hčerke in eni tudi zaplodil otroka.

Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.

Kazni v Evropi nižje, ker namen kaznovanja ni, da se družba storilcu maščuje

Takšne so predpisane in nekatere znane kazni v Sloveniji za hujše zločine. Dolžina predpisanih kazni se sicer bistveno ne razlikuje od drugih držav v Evropi. Kot navaja Ministrstvo za pravosodje, gre za to, da vse strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete, saj preventivno deluje predvsem uspešnost pristojnih organov pri hitrem odkrivanju, pregonu in sojenju storilcem kaznivih dejanj.

Strožje kazni imajo npr. v ZDA. To bi naj bilo zaradi tega, ker so evropske države načeloma bolj osredotočene na resocializacijo storilca, ZDA pa na retribucijo oz. maščevanje ob zločinu.

Kot pojasnjujejo lahko namreč visoke kazni pomenijo zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja, iz razvoja kaznovanja pa je jasno, da je treba povezovati različne vidike generalne in specialne prevencije, resocializacije, upoštevanja načela krivde pri določanju (zgornje) meje kazni in podobno, pri čemer povračilnost oziroma retribucija nikakor ni več glavni namen kaznovanja. Kot dodajo na ministrstvu, bi naj pri namenu kaznovanja šlo za varovanje temeljnih vrednot pravnega reda, generalno in specialno prevencijo ter predvsem resocializacijo ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca.