Washington želi soditi 50-letnemu Assangeu zaradi objave strogo tajnih vojaških dokumentov v zvezi z vojnama ZDA v Iraku in Afganistanu.

Odvetniki ZDA so se pritožili

Britanska sodnica je januarja zavrnila ameriško zahtevo za njegovo izročitev, a so se odvetniki ZDA pritožili.

Sodnica je izročitev Assangea zavrnila, ker da zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor.

Sodnica je izročitev Assangea zavrnila, ker da zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor. Odvetniki ameriške vlade so v pritožbi navedli, da sodnica ni dala zadostne teže drugim strokovnim pričanjem o Assangeevem duševnem stanju.

V ZDA naj ne bi  bil zaprt v izolaciji

Na dvodnevni obravnavi v oktobru so poleg tega poskušali prepričati sodišče, da v ZDA ne bi bil zaprt v izolaciji v najstrožje varovanih enotah zapora ter da bi bil deležen ustreznega zdravljenja.

Na dvodnevni obravnavi v oktobru so poleg tega poskušali prepričati sodišče, da v ZDA ne bi bil zaprt v izolaciji v najstrožje varovanih enotah zapora ter da bi bil deležen ustreznega zdravljenja.

Dvojica sodnikov višjega sodišča v Londonu je sprejela zagotovila ameriške strani, da niti pred sojenjem niti po morebitni obsodbi Assange ne bi bil deležen najstrožjih možnih pogojev bivanja v zaporu. “Ta zaključek je zadosten za odločitev v prid tožbe ZDA,” sta sporočila.

Sodnika sta odredila, da se primer vrne na prvostopenjsko sodišče, ki naj ga potem pošlje notranji ministrici Priti Patel za končno odločitev o izročitvi Assangea, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Assangeeva partnerka Stella Morris je že napovedala, da se bodo “na to odločitev pritožili takoj, ko bo mogoče”.

Protesti v podporo Assangeu

Pred sodiščem so se poleg tega zbrali Assangeevi podporniki in mahali s transparenti z zahtevo po njegovi takojšnji izpustitvi iz strogo varovanega zapora na jugovzhodu Londona.

Ustanovitelj WikiLeaksa se zaradi objave 500.000 zaupnih dokumentov v zvezi z vojnama v Afganistanu in Iraku v ZDA sooča z 18 točkami obtožnice. V primeru izročitve, sojenja in obsodbe mu lahko grozi do 175 let zapora, čeprav je točno kazen težko oceniti in bi bila lahko tudi krajša, pojasnjuje AFP.

V priporu je sicer Assange že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb domnevnega posilstva, ki so jih medtem že opustili.

Amnesty international: To je farsa

“To je farsa pravosodja,” so današnjo odločitev sodišča v Londonu, ki je razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ZDA, komentirali pri Amnesty International.

Tudi posebni poročevalec ZN o mučenju Nils Melzer je bil za nemško tiskovno agencijo dpa zelo oster glede odločitve višjega sodišča. “O Assangeu lahko mislite, karkoli želite, a preprosto ni v stanju za izročitev,” je dejal in sodbo označil kot “politično motivirano”. Obenem je bil kritičen do “zahodne varnostne koalicije”, saj da “nihče noče videti Assangea na svobodi, saj želijo ohraniti svoj poslovni model tajnosti”.

Mednarodne novinarske organizacije so ob današnji sodbi prav tako ogorčene in razočarane. Novinarji brez meja so tvitnili, da gre za zelo nevaren presedan “za vsakega novinarja, vsako založbo in vsak vir na svetu”.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) s sedežem v Bruslju pa je sporočila, da sodbi “močno nasprotuje” in bo podprla vsak poskus Assangeove odvetniške ekipe, da se nanjo pritoži.

STA