Strah pred kolapsom zdravstvenega sistema, če pride do nenadnega porasta števila okuženih, ki potrebujejo oskrbo, da preživijo. Strah pred kolapsom gospodarstva. Držav. Strah pred neredi. Vojnami. Imamo izredno stanje. Države in centralne banke poskušajo odreagirati, kot pravijo analitiki, z vsem kar imajo. Priča smo največjim državnim podporam ljudem in gospodarstvu po drugi svetovni vojni.

Letno umre na svetu okoli 57 milijonov ljudi (podatek iz leta 2015). Večina zaradi žilno-srčnih obolenj, raka in različnih okužb z virusi, bakterijami in podobno. Letos bo k tej številki dodan še smrtni davek novega virusa, ki pa za zdaj, v primerjavi z ostalimi, katerih smo že navajeni, na svetu ni terjal več smrtnih žrtev. Zakaj potem takšna »panika« zaradi tega novega koronavirusa? Ker se bliskovito širi.

Po podatkih WHO je potreboval več mesecev, da je okužil 100.000 ljudi, samo nekaj tednov, da je okužil drugih 100 in zgolj 4 dni, da je okužil tretjih sto tisoč. Med temi je tudi mnogo takšnih, ki imajo hujše posledice in potrebujejo bolnišnično oskrbo in medicinske pripomočke, ki jih primanjkuje. In to se je spremenilo tudi v glavah odločevalcev, ki so in ponekod še vedno, dokler ta virus ni potrkal dobesedno na njihova vrata, ta nov izziv poskušali marginalizirati. Kaj se je spremenilo? Izkušnje v žariščih epidemij so kataklizmične. Še posebej v sosednji Italiji, kjer je umrlo že več ljudi, kot na Kitajskem. In številke drugod po Evropi in tudi ZDA niso nič kaj bolj obetavne.

Zavladal je strah

Strah pred kolapsom zdravstvenega sistema, če pride do nenadnega porasta števila okuženih, ki potrebujejo oskrbo, da preživijo. Strah pred kolapsom gospodarstva. Držav. Strah pred neredi. Vojnami. Imamo izredno stanje. Države in centralne banke poskušajo odreagirati, kot pravijo analitiki, z vsem kar imajo. Priča smo največjim državnim podporam ljudem in gospodarstvu po drugi svetovni vojni. Policijske ure. Vojska na ulicah. Omejeno ali prepovedano gibanje. Govori se o nacionalizacijah podjetij, če bo potrebno. Vnovični uvedbi nacionalnih valut v evro območju. Sedaj je dovoljeno očitno vse, kar je bilo desetletja prepovedano, kaznovano, stigmatizirano. Danes so tudi vsi neoliberalni ekonomisti, zagovorniki doktrine pohlepa in nevmešavanja države v ekonomijo postali glasniki državnega intervencionalizma. Čez noč so se spreobrnili v neokeynesiance. Več TUKAJ.

Torej se da. Gre. Če imamo skupnega zunanjega sovražnika. Ni problem milijon. 100 milijonov, 100 milijard, 1.000 milijard evrov, 10.000 milijard dolarjev in evrov! Ampak ne denarja… novih dolgov! Dolgov! Streljajmo z vsemi monetarnimi in fiskalnimi topovi. Ni problem. Dajmo vse kar imamo. Ker je vrag šalo vzel. No, potem se, vsaj meni, porodi retorično vprašanje. Torej bi lahko na enak način čez noč izkoreninili revščino po vsem svetu, zaradi katere vsak dan najverjetneje umre več ljudi kot za to okužbo v celem letu doslej? Torej bi lahko vsakemu državljanu Slovenije danes omogočili človeka dostojno življenje s temeljnim dohodkom v višini ekstistenčnega minimuma z zadolžitvijo države? Zakaj ne bi raje odpisali vse kredite podjetjem in fizičnim osebam? Kaj pa je danes drugače, kot v bančni krizi, ko smo reševali banke, namesto da bi reševali ljudi? Bomo? Dvomim. Dvomim, da smo kot družba, kot posamezniki, kot večina, pripravljeni na tak miselni preskok. Namesto, da bi se rešili dolgov, bomo kopičili nove.

Lahko pa »navadni smrtniki« začnemo z majhnimi koraki v pravo smer. Vsak od nas s svojim prvim korakom, svojo prvo kapljico v ocean. Čas, ki ga moramo sedaj preživeti doma izkoristimo za empatijo, sočutje in pomoč pomoči potrebnim. Izkoristimo vsak trenutek in poskušajmo narediti največ kar lahko zase in svoje bližnje, da bomo to obdobje preživeli zbližani, povezani, močnejši. Starši imamo čas za otroke. Mož in žena, fant in punca, da si vnovič izkažeta ljubezen z dejanji. Družine so spet lahko družine. Z ostalim svetom smo bolj povezani,  saj lahko »tvitamo«, »blogamo«, »lajkamo«, »šeramo« po ves dan. Izkoristimo #ostanidoma – zase. Svoj dom. Svoje bližnje. Za učenje. Pogovarjajmo, poslušajmo, gledajmo se po telefonu, skypu, messengerju, e-pošti… (»Yesterday is history, tommorow is a mistery, today is a gift, that’s why it’s callled Present!«)

Nova realnost

Če so v preteklosti okužbe potovale z kočijami in ladjami, danes potujejo z letali, avtomobili in križarkami ter se posledično širijo hitreje. Na Kitajskem, kjer že nekaj dni niso zabeležili novih okužb v lokalnem prebivalstvu, vsakega, ki pride v državo pošljejo za dva tedna v karanteno, saj se sedaj, glede na porast okužb drugod po svetu, bojijo nove širitve med lokalnim prebivalstvom.  Bo to nova realnost za nekaj mesecev, let tudi drugod po svetu? Pri nas? Bo vsak, ki prečka mejo štirinajst dni v karanteni? Bomo načrtovali dopust v tujini, ki bo vključeval 14 dni karantene, 7 dni dopusta in še 14 dni karantene, ko se vrnemo domov? Če želimo iztrebiti virus in ne želimo, da se ponovi pandemija; gotovo. Kdaj bomo v Sloveniji ukinili krizne ukrepe? Ko ne bo pri nas več okužb ali ko jih tudi  ne bo kjerkoli v naši soseščini? Naš način življenja bo jutri najverjetneje drugačen. Vsaj nekaj časa. Zato je ključnega pomena, da prilagodimo svoj način razmišljanja in začnemo prilagajati naš način življenja že danes.

LOKALNO ali  GLOBALNO

Seveda upravičeno računamo, da bo tudi slovenska politična oblast naredila vse kar mora, da se podjetjem in državljanom zaradi posledic ukrepov za zajezitev okužb, povrne vse izgubljeno. To mora. Saj so nas oni »pahnili« v to situacijo. To je dejstvo. Če ne …

Ko poslušamo statistike in še posebej mnenja priznanih agrarnih ekonomistov, kot je dr. Aleš Kuhar, ki že vrsto let opozarja, da smo v Sloveniji premalo samooskrbni (pridelamo manj kot porabimo v Sloveniji) bo temu v prihodnje potrebno dati mnogo več pozornosti. Moramo pridelati več sadja in zelenjave, določenih vrst mesa in kar je najbolj pomembno začeti jesti čim več lokalno pridelane hrane. Tako bomo v prihodnje bolje pripravljeni na takšne situacije in kar je še bolj pomembno spodbujali bomo domačo proizvodnjo, slovensko kmetijstvo, s ciljem, da čim prej le ta preide na obrate ekonomije obsega, da bo tudi cenovno konkurenčna in kar je še bolj bistveno – dostopna denarnici slovenskega potrošnika. Ko bo te izredne situacije konec, izkoristimo naslednje mesece in  na novo odkrijmo svojo lepo domovino. Dopustujmo v Sloveniji. Obiščimo svoj lokali bar, restavracijo, vinarja pri njemu doma. Obiščimo druga slovenska mesta in denar, ki ga zaslužimo potrošimo oziroma investirajmo v lokalno gospodarstvo. Ko gremo po nakupe v trgovino, dajmo prednost slovenskemu poreklu! Pomagajmo drug drugemu. Pomagajmo tistim, ki jih je prepoved obratovanja najbolj prizadela.

PRIDELAJ HRANO SAM.

Tisti, ki še imajo vikendice ali zemljo, so jih preuredili večinoma v prostore za sproščanje od napornega delovnika in opustili grede, sadovnjake in vinograde. Dajmo jih obnovit. S tem bomo naredili tudi nekaj za svoje zdravje. Marsikateri strokovnjak, ki se ukvarja z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja se bo verjetno strinjal, da če bi danes jedli, tako kot so jedli in naše babice in dedki (meso čez vikend, čez teden pa čim več lokalnega sezonskega sadja in zelenjave, ozimnice, vloženo sadje in zelenjava čez leto) bi bilo mnogo manj ljudi s prekomerno težo in zdravstvenimi težavami.

Razvadili smo se. Z razvojem tehnologij v bistvu ne živimo bolje. Razbremenjeni. Živimo hitreje, bolj stresno, potrebujemo vsega več. In še več, ko vidimo, kaj vse imajo drugi. Namesto, da bi napredki tehnologije služili nam, človeku, smo v bistvu postali njihov suženj. V urbanih središčih zelo redko kdo vrtička, na balkonih prideluje kakšno zelenjavo ali začimbo, ker je vse mogoče dokaj ugodno kupiti v vsaki trgovini, čeprav bi marsikje lahko izkoristili tudi strehe in balkone za kakšno pridelavo zelenjave in sadja. Nekateri socialni inžinerji, kot nedavno preminuli Jacque Fresco, so prepričani, da je takšen koncept sestavni del (danes še) futuristične zasnove sodobnih mest  in družbeno-ekonomskih sistemov prihodnosti. Več TUKAJ.  Res vredno ogleda.

14 DNI ZA ČLOVEŠTVO. ZA NAŠ PLANET. – ODSLEJ VSAKO LETO

Skoraj neverjetno se zdi, kako hitro se narava okoli nas prebudi, ko se človek za hip ustavi. Poglejte samo podatke o zraku nad Kitajsko, ki je tako čist, kot že stoletja ni bil. Poglejte reportaže iz Benetk, kjer se vidi dno morja v kanalih in po njih znova plavajo ribe in delfini! Kje so danes borci proti globalnemu segrevanju? Kdo zdaj na glas kriči, da je ta neumni virus vsak trenutek naredil več za očiščenje planeta kot kateri koli človek ali gibanje v zgodovini človeštva? Zdaj je priložnost. Zdaj vidimo in čutimo, da je lahko tak trenutek možno izkoristiti za dobrobit vseh nas. Zdaj lahko apeliramo. Zdaj lahko zahtevamo. Za dobrobit našega planeta. Za dobrobit človeštva.

Zvoni vsem nam!

Vinko Mandl

Smrtne žrtve nekaterih pandemij 

Covid 19 (2019-2020) 14.775 (do 23.3.2020)

Vodene koze od 1877 do 1977: 500 milijonov

Prašičja gripa (2009): 0,1-0,6 milijonov

HIV/AIDS (1920-danes):  32 milijonov

»Hong Kong-ška« Gripa (1968-1696): 1 milijon

Azijska gripa (1956-58): 2 milijona

»Španska« gripa (1918): 20 -50 milijonov

Kolera (1910-1911), (1852-1860) 2,5-3 milijone

Kuga (1331 – 1353): 50 – 200 milijonov

VIR:
https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_epidemics
https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_causes_of_death_by_rate