Glavni most bo zaprt. Okej. Pa saj, obnova? Pride vedno prav. Saj je res bilo malo majavo pa zguljeno. Čakaj, čakaj. Kaj? Kak dolgo?! Do kdaj? Konec septembra? Pa ne vejo, če še sploh bo za avte? Kaj?! Pa lekarno na Partizanski bodo zaprli, ker prenovljen zdravstveni dom na Taboru? Zakaj raje ne tiste na Gosposki? Če že?! Ker saj tam do dežurne čez most ni daleč, tota pa je prva do zdravstvenega doma! Pa glej, pazi, kaj bi radi zgradili pri Ljudskem vrtu! To, kje vse že kasirajo za parking pa ... Niti ne bom(o). 

Taki smo. Ne moremo si pomagat'.

Dvorezno je. Da in ker smo taki, kot smo. Dobro je, da nam je za naš Maribor mar. To je epsko. Eni nam zavidajo, drugi še niti tam niso. Če nam ne bi bilo mar, ne bi bilo niti tega medija in ne bi bil uspešen, kot je. Pa ne bi bilo facebook skupin, pa komentarjev, pa debate, pa, bemomast, vseh nas. Za Maribor nam že po defaultu ni vseeno. Ne moremo si pomagat. Taki smo. Izpade nekaj med alibijem in argumentom, vem. 

Ker hkrati nas ravno to potem nekaj kakor ovira. Ker nam, kar si težko priznam(o), ni najbolj fajn, ko pridejo spremembe. Že tak se vse spreminja in hiti, dajte, malo mira, no. Pustite kaj pri miru. Naše mesto pa sploh.

Tabor je nujno to potreboval 

Je pa res, da sprememb niti ni tako malo. Pa ne mislim na tiste velike, ko se nekaj novega postavi, obnovi, pokaže. Saj prav, samo vzamimo recimo novo limbuško obvoznico. Kaj je glavna zgodba? Tisti rondo. In kdo tam vozi prav in kdo ne. E, to. Ko so odpirali novi zdravstveni dom na Taboru, so imeli že likof, česar ne pomnim, ko gre za javne objekte. Tabor si je to zaslužil, ne samo Tabor, ker tisto prej? Že pred dobrimi dvajsetimi leti, ko smo dijaki tam imeli sistematske, je bilo čudo, da sploh še stoji. In so nam rekli, da naj si nekaj novega zmislimo, ker to poslušajo že dvajset let. 

Lahko igrate tudi fuzbal 

Ampak selitev Lekarne Pri gradu, kot se ji uradno reče, je kar specifična. Dobro, že slovo nekdaj glavne (dežurne) lekarne na Glavnem trgu, kjer se zdaj lahko po novem »pozdravimo« z vinom, je bila prelomna. Ampak saj se je tudi glavna avtobusna preselila, ne? To zdaj pa ... Prav je, da Tabor dobi lekarno in da bo zdravstveni dom tam imel vse, kar potrebuje. Res. Kot si Tezno zasluži zdravstveni dom, ki ne bo tako majav. 

Finta pri tej selitvi lekarne, še bolj kot pri zaprtju nekdaj sosednje pošte, ker te so itak zgodba zase, je, da je stekla debata tudi med starejšimi. Med centraši. In pokazala, kdo dejansko tvori center mesta. Ne na prospektu in renderju za novi potencialni stanovanjski blok. Dejansko. Iz dneva v dan. Center mesta je zdaj, poleti, migetav in živahen. In super. Kdo ni vesel? Ampak že če se vreme malo obrne? Ko se dnevi krajšajo? Ali pa sploh ne, pri šolah lahko zdaj na Tyrševi recimo igrate fuzbal kar na ulici. Prazno. Ne pa spet povsem.

Ko je že Gosposka izziv 

Center Maribora je tudi Bajro, Brunček, lekarna, skuterji pri cerkvi, sprehodi tujih družin za vikend ... marsikaj je. Tega je v medijih malo. Skoraj nič. pa ne, ker bi moralo biti. Ne. Ampak to je. In selitev lekarne je nekaj, kar bo poseglo v navade. In spomnilo, da imamo res veliko peš cono. Hkrati pa, da imamo someščane, ki jim je že Gosposka izziv. 

In, če spomnimo na začetek, da je prometna politika v našem mestu res čudaška. Zakaj se je gradilo podvoz na Ljubljanski, če se bo ukinilo promet čez Glavni most? Obenem pa se je dela že zdaj redno nora gužva za vstop v UKC. In mahajo redarji. Nič ni torej narobe s spremembami kot takimi. Le dobro bi bilo, če bi bile bolj ... No, ljudske. Mariborske. Naše.