To niti slučajno ni tekst o zapravljeni enajstmetrovki. Če že, še prav je, da je prvi šel streljati ravno on. Bolj izkušenega nimamo. Zato je to tekst o vrnitvi, kakršnih je hudo, hudo malo. Še ko se je vrnil v Maribor, ga najprej ni(so) razumel(i). Ampak zatem Ante Šimundža in nato še Matjaž Kek sta ga več kot le razumela. Vrnila sta ga. Koliko 36-letnikov ima takšno zgodbo? Zelo, zelo malo. Josip Iličić jo ima. Je po vaše dobil ravno dovolj, preveč ali premalo priložnosti?

Vstopil je proti Angliji. V 75. minuti, ko je bilo nemogoče vse bližje. Namesto Benjamina Šeška. Uh. Eni bi dali vprašaj, drugi klicaj, tretji kar oboje (!?). Dve minuti zatem je Phil Foden iz plejade strojev Manchester Cityja že bentil. Kako je to favl? Ja, je. Nad Josipom Iličićem je. Karton. In je ratalo, z Jojotom vred. Zdravo, guten tag, osmina finala!

Le dva starejša

Matjaž Kek je bil najbrž še tisti, ki je Jojota poslal v igro v 106. minuti. Za drugi podaljšek. Čeprav je moral selektor na tribuno, jezen in izključen, ker je sploh bila dosojena enajstmetrovka. Tista, ki bo šla v anale. Jan Oblak v svojo levo, Cristiano Ronaldo pa v svoj jokavi sve. V tako burno tekmo je vstopil Josip Iličić. 36. let. Le dva sta bila starejša. Ronaldo in Pepe. 39 in 41 let. Ronaldo si je brisal solze, gledal, kje je mama. Pepe je že čutil leta, kako jih ne bi, raje ga je tik pred koncem Roberto Martinez vzel ven. Po skoraj dveh urah fuzbala.

Statistika Josipa Iličića na Euro 2024

2 – Tekmi (Anglija, Portugalska)

30 – Minut

66,5% - Natančnost podaj

29 km/h – Največja hitrost

4,12 km – Pretečena razdalja

7/10 – Uspešno zaključene podaje

17 – Dotikov z žogo

1 – Prosti strel

Vir: Uefa

Da ne bi naštelal še ene za Benjamina Šeška. Iličić je vmes, ko je odigral še drugih petnajst minut na največjem tekmovanju, dobil še prosti strel. Prepustil mu ga je Adam Gnezda Čerin, dvanajst let mlajši. Žoga je šla v zid. In ko so prišle na vrsto enajstmetrovke, po frdamanem žrebu na portugalski gol, Slovenija pa na vrsti prva za izvajanje, je šel prvi streljat on. Zdelo se je prav.

Le Šeško se je od vseh, ki so bili še na igrišču, morda zdel bolj primeren. Nikoli ne bomo vedeli, kakšen bi lahko bil spisek, Kek je kasneje rekel, da ni imel stika s klopjo, ampak zdaj je, kar je, toda nekako je bilo prav, primerno, spodobilo se je, da je žogo vzel Jojo. In pomeril. Polvisoko. V desno. Diogo Costa je nato storil, kar je potem še Juretu Balkovcu in Benjaminu Verbiču in ... Auf wiedersehen, Nemčija.

Še v Stožicah dočakal transparent

Najbrž ste brali zapise tujih medijev. No, videli, da so o njem pisali. O poti Iličića. Tudi že pri nas, seveda ste in zgodbo poznate. Ko gre pa za reprezentanco ... Čakali smo. Kar dolgo. Vsi. Od konca 2021, ko so se kvalifikacije za Katar tako dobro začele, padla je Hrvaška, pa tako cinično končale. In potem se je čakalo. Josip Iličić je najprej prišel v Maribor. In se je čakalo še malo.

Damir Krznar ni znal, ni vedel, kako z njim. Zato pa je Ante Šimundža. Dovolj, da je Matjaž Kek povabil Jojota na pogovor. Pod Pohorjem. In ga vzel zraven v Nemčijo. In mu nato namenil tudi minute. Bolj se ga je pričakovalo za tekmo s Srbijo, ker da ima šlif za takšne tekme. Zaigral je proti Angliji in znova naredil tisto nekaj več. Armeniji je v Stožicah na pripravah takoj zabil, enega tistih golov, ki se zdijo tako prekleto preprosti. In dobil še transparent, tak, lep. Redkokdo ga dobi, pri reprezentanci sploh. In potem je ob živce spravil še Fodna. In malo pa preplašil tudi Portugalce.

8 golov, 11 podaj!

Zgodba o Josipu Iličiću je zdaj zgodba najprej o človeku, nato o nogometašu. Ni šlo za »kaj bi bilo, če bi bilo«. Ni šlo niti za pokroviteljskih, čuj, te pa pridi poleg. Ne. Legitimno si je to zaslužil, čeprav začuda ni postal najboljši igralec minule sezone v Prvi ligi Telemach, kjer je zmagal v vseh razen eni kategoriji. Pa ne, da si Žan Karničnik ni zaslužil. Si je, saj so Celjani postali prvaki. Ampak Iličić je bil vmes že na stranskem tiru, Krznar ni vedel, kaj z igralcem, ki je še poleti utišal Carigrad s tisto podajo, ki je Fenerbahčeju vsaj malo dala vedeti, da pač Maribor ni kanonfuter.

Nato pa skupaj za Maribor v celotni sezoni v ligi zabil 8 golov in zbral še 11 podaj, s Hilalom Soudanijem pa sta, dva 36-letnika, dala vedeti, da pač fuzbala ne pozabiš kar tako. pa ne glede nato, kaj si bil in/ali kaj si dal skozi. Videti igralca takega kova, ki je držal v Valencii tisto žogo lige prvakov za štiri komade, ki jih je piknil Špancem za Atalanto in je šel med rekorderje, ker štiri komade na eni tekmi na izpadanje, takih je malo, no, videti takega igralca, ki mu je pandemija vzela še precej več in to v Bergamu, ki je pretrpelo toliko, na katerega niso pozabili ne v Bergamu (bi se ustavili v Mariboru na poti v Gradec na tekmo s Sturmom?) ne v Mariboru, kjer je imel ob povratku prepolno konferenco v Europarku, dobil ovacije na prvi tekmi in dal takoj gol s – penala. Muri.

Videti takega igralca je videti ... Borca. Vzame žogo in pač udari. Ni šlo. Je pa prišel še do tega penala. In to po tistih slikah, češ, kako se je spremenil, ko je levo slika slokega fuzbalerja v modročrnih progah Atalante. In desno moža, ki je prišel še v Maribor in se mu dres zelo oprijema. Pa je vztrajal. In še enkrat več, pri 36. letih, pokazal, zakaj taki ljudje pridejo vseeno tako daleč. Ne moreš naprej, če ne znaš ceniti tega, kar je bilo.

Penali: za Slovenijo pet uspešno izvedenih

In ko smo že pri penalih... Selektor Matjaž Kek je v Frankfurtu povedal, da po izključitvi ob koncu prvega podaljška ni mogel komunicirati s klopjo. Bi bil spisek izvajalcev drugačen? Zdaj tako je, kar je. Josip Iličić je bil prvi na vrsti. Kot najstarejši. Kot tretji najboljši strelec v zgodovini reprezentance. V majici z državnim grbom je doslej, če statistika na Transfermarkt drži, izvajal šest enajstmetrovk. Štiri je zadel, dve pa sta mu vratarja Gibraltarja in sinoči Portugalske ubranila.

Enajstmetrovke Josipa Iličića za Slovenijo

1. Kvalifikacije za SP 2018: Slovenija – Litva (4:0) za 1:0 - zadel

2. Kvalifikacije za SP 2018: Slovenija – Litva (4:0) za 2:0 - zadel

3. Kvalifikacije za Euro 2020: Latvija – Slovenija (0:5) za 0:3 - zadel

4. Kvalifikacije za Euro 2020: Makedonija – Slovenija (2:1) za 2:1 – zadel

5. Liga narodov 2020: Slovenija – Kosovo (2:1) za 2:1 – zadel

6. Prijateljska tekma 2021: Slovenija – Gibraltar (6:0) – ubranjeno

7. Euro 2024: Portugalska – Slovenija (0:0, 3:0**) – ubranjeno

Vir: Transfermarkt

Nikakor ne gre pozabiti, da je Josip Iličić v ligi narodov pozno jeseni 2020 v Stožicah proti Kosovu zabil v 94. minuti pri rezultatu 1:1. Meril je po tleh in, kot sinoči, v desno. Vratar Arijanet Murić je bil blizu, toda prekratek. Slovenija je v tisti skupini slavila v tretjem (C) rangu in napredovala v višji (B) rang, kjer se je potem uspešno kosala s Švedsko, Norveško in Srbijo, kar je bila podlaga za naskok na Euro 2024. Iličić je sicer, kot je znano, za reprezentanco še igral v kvalifikacijah za SP 2022, igral do konca leta 2021, nato pa se z odličnimi predstavami v dresu Maribora vrnil v reprezentanco tik pred potovanjem v Nemčijo.

34 uspešno izvedenih, 8 zapravljenih

Iličić je v svoji kareri po dostopnih podatkih zabil 34 enajstmetrovk, le sedem, no osem s sinočnjo vred, pa jih je zapravil. V prvi ligi očitno ni zapravil nobene, odkar se je vrnil v Ljudski vrt, je zabil vseh osem enajstmetrovk za vijoličaste, sedem v prvenstvu in eno v kvalifikacijah za konferenčno ligo. Še en gol je dosegel za Interblock v gol Gorice (2010). Po 8 golov iz bele točke je dal za Atalanto ter 10 za Fiorentino in dva za Palermo.