Letošnjo različico Festivala Lent, brez katere si številni Mariborčani in Mariborčanke skorajda ne predstavljamo začetka poletja bo zaznamovalo marsikaj. Poleg številnih občinskih projektov, ki so vplivala na spremembo lokacij prizorišč, je imela s potekom festivala veliko opraviti tudi korona, sicer pa je bil ta v zadnjih letih precej okrnjen glede na pretekla leta. Da bo letos zagotovo nekaj posebnega, pravi direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, saj praznuje svojo trideseto izvedbo, nenazadnje pa “tridesetko” praznuje tudi Narodni dom, ki ga je skozi takšne in drugačne usmeritve, ukrepe, ambicije in nenazadnje tudi projekte vsa ta leta vodil prav Gogo, kot ga kličejo prijatelji.

Epidemija je praktično za nami, kakšna je vizija Festivala Lent, ki bo, upajmo letos, končno v neokrnjeni različici zaradi ukrepov?

Trenutna situacija kaže na to, da bo letošnji Festival Lent potekal brez omejujočih ukrepov. Tako ga tudi načrtujemo. Organizacija in izvedba zadnjih dveh festivalov je bila zaradi vseh ukrepov velik izziv za celotno ekipo Narodnega doma Maribor, zunanje sodelavce, obiskovalce ter nenazadnje tudi za nastopajoče. Zelo nas veseli, da se po dveh težkih letih festival vrača v bolj sproščeno vzdušje. 

Kakšen obisk pričakujete?

Naše želje ostajajo iste. Vsako leto želimo, pričakujemo in delamo za to, da imamo na Festivalu Lent karseda velik obisk. Želimo si, da se obiskovalci radi vračajo na naš festival, da ga vsako leto odkrijejo tudi novi obiskovalci in da skupaj gradimo veliko družino, ki lenta do zgodnjih jutranjih ur. Vsekakor pa bo obisk odvisen tudi od vremena v času festivala in imamo, da nam bo naklonjeno.

Lahko letos končno pričakujemo tudi tuje obiskovalce, sedaj, ko so se ukrepi večinoma sprostili?

Da, ukrepi so se sprostili, meje so se odprle, v mesto se vračajo tuji obiskovalci. Seveda pričakujemo, da bodo obiskali tudi naš festival. Večina našega programa je zanimiva tudi zanje in zagotovo bodo našli dogodke, ki jim bodo popestrili bivanje v Mariboru. Tukaj vsekakor pričakujemo pomoč in sodelovanje Zavoda za Turizem, ki je to strokovno usposobljen.

Kakšen program lahko letos pričakujemo, na katerih prizoriščih bo potekal festival?

Kot vsako leto smo tudi letos poskrbeli za pester in pisan program, znotraj katerega bodo vsebine našli vsi, od najmlajših do najstarejših. Festival Lent je preplet glasbe, plesa, uličnega gledališča, stand up komedije, gledaliških predstav, otroškega programa, delavnic in še bi lahko naštevali. Osrednje prizorišče bo letos Trg Leona Štuklja, kjer se bo nahajal Glavni oder, poleg tega pa se bo lentalo še na Minoritih, Jurčkovem – Večerovem odru, Sodnem stolpu, Vetrinjskem dvoru, Dvorani Union, Art kampu v parku z odrom Triglav, festival uličnega gledališča Ana Desetnica na Lentu bo potekal na Glavnem trgu. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na manjša prizorišča, ki jih s svojo vsebino polnijo nevladne organizacije, tudi teh je kar nekaj in dodatno polnijo festivalsko dogajanje v mestu.

Rotovž je gradbišče, katero prizorišče ga bo nadomestilo?

Rotovški trg  je bil zadnji dve leti domovanje Večerovega odra. Letos smo izgubo prizorišča rešili tako, da smo združili Jurčkov in Večerov oder v skupni Jurčkov – Večerov oder, ki bo stal ob Vodnem stolpu. Se pa letos na Trg Leona Štuklja vrača Glavni oder, ki ga pretekli dve leti nismo imeli. 

Mariborska občina planira plavajoč oder na Dravi, boste sodelovali pri pripravi vsebin, ki bi jih lahko umestili nanj?

Res je. V medijih smo zasledili, da je bil nedolgo nazaj objavljen natečaj za plavajoči paviljon na Dravi, ki naj bi med drugim služil tudi kot prizorišče Festivala Lent, ampak kaj konkretnejšega v tem trenutku še ne vemo. Bomo pa z veseljem sodelovali.

Kako je sicer epidemija načela festival in samo kulturno dogajanje ter družabne dogodke v Mariboru?

Zagotovo sta dve leti pandemije pustili svoje posledice. Pretekli dve leti sta bili za večino ljudi velik izziv. Sam najbolje poznam področje kulture in vem, da je bilo med umetniki in kulturnimi delavci veliko ljudi potisnjenih na rob preživetja, saj ni bilo dogodkov. Tukaj ne govorimo samo o glasbenikih ampak o celotnem podpornem okolju, ki se preživlja z delom v kulturi – lučkarji, tonci, odrski tehniki in še kopica ljudi, ki v ozadju skrbi, da dogodki potekajo nemoteno. Narodni dom Maribor se je kot javni zavod zelo angažirano podal v to, da vsaj nekoliko omili posledice. Na problematiko zapostavljanja kulturnega sektorja smo opozarjali tudi v sklopu serije dogodkov Pet pred dvanajsto, ki smo jo izvedli prejšnje leto, ko smo v sodelovanju z ostalimi kulturnimi organizacijami v mestu šli v boj za kulturo. Trudili smo se, da smo na Festivalu Lent v teh letih gostili predvsem slovenske umetnike ter jim tako omogočili nek zaslužek. Smo si pa v tem času zagotovo želeli več posluha, razumevanja in podpore s strani države, ki je kulturo postavila na stranski tir. Kljub temu, da je bilo to res težko obdobje, pa smo se zelo povezali med sabo in verjamemo, da smo iz tega prišli še močnejši. 

Ali bo sploh mogoče vzpostaviti obisk kulturnih in družabnih dogodkov na raven, kot smo je bili vajeni pred epidemijo?

Seveda. Glede na dogodke, ki jih imamo v rednem programu Narodnega doma Maribor, lahko rečemo, da smo že skoraj tam. Ljudje so željni druženja, kulturnih dogodkov in sprostitve, zato pomisleka, da se ne bi vrnili na raven pred pandemijo, nimam. Kultura je ena izmed gonilnih sil naše družbe, ki nahrani duha, nas plemeniti in bodri, in res težko predstavljam, da se ne bi vrnili na raven pred epidemijo. Kvečjemu se je med pandemijo še toliko bolj izkazalo, kako pomembni so kulturni in družabni dogodki, saj smo jih v času zaprtja in omejene izvedbe vsi zelo pogrešali. 

Kakšno je vaše sodelovanje z občino?

Zelo korektno, z novim vodstvom oddelka za kulturo tudi izjemno tvorno ter konstruktivno.

Interes MOM je, da bi bil festival samovzdržen, je to sploh mogoče?

Zelo težko. Kot neprofitni javni zavod ne smemo ustvarjati dobička, kar tudi pomeni, da si ne moremo ustvariti finančnih rezerv. Poleg tega pa je poslanstvo Narodnega doma Maribor že od ustanovitve naprej ponuditi kulturo kar najširšemu krogu Mariborčanov vseh generacij in okusov po dostopnih cenah, veliko dogodkov je tudi brezplačnih. Ta usmeritev še zmeraj ostaja eden od temeljev delovanja zavoda. Če bi moral Narodni dom Maribor vstopiti na prosti trg, bi zmogel mestu ponuditi veliko manj vsebin za bistveno višjo ceno.

Kolikšna sredstva namenja občina za izvedbo?

200.000 evrov.

Ste morda poskusili pridobiti evropska sredstva?

Smo, v preteklosti smo jih tudi uspeli pridobiti, je pa treba upoštevati specifiko, da evropskih razpisov za redno delovanje ni, vsi ki so, zajemajo predvsem nadgradnjo, nam pa je problem pridobiti predvsem osnovna sredstva.

Festival Lent ostaja simbol našega mesta, ki privablja obiskovalce iz Slovenije in tujine, pa vendar deluje nekoliko okrnjeno, glede na prvotno različico, bo sploh kdaj še v “originalni” izvedbi?

Vsak festival je živa tvorba, ki se skozi leta seveda spreminja. Če govorimo o »originalni« izvedbi, bi to pomenilo majhen folklorni festival v organizaciji nekaj mladih entuziastov. Če pa govorimo o »zlatih časih« Festivala Lent, s plavajočim Glavnim odrom na Dravi, večtedenskim programom ter tudi z več kot pol milijona obiskovalcev, pa se seveda pogovarjamo o financah. Organizacija takšnega festivala je velik finančni zalogaj, ki ne zajema samo kritja stroškov nastopajočih, ampak tudi najem opreme, plačilo zunanjih sodelavcev, varovanja in podobno. Gospodarska kriza in pa pandemija, s katero smo se soočali zadnji dve leti, sta seveda dodali svoj delež in ker je naša želja še naprej cenovno dostopen festival, smo primorani najti kompromis pri oblikovanju in načrtovanju slednjega. Je pa potrebno poudariti, da Festival Lent še vedno ostaja največji festival na prostem v Sloveniji z največ brezplačnimi dogodki. Velika zahvala, da lahko ostajamo in obstajamo gre tukaj tudi sponzorjem, še posebej glavnemu pokrovitelju, Zavarovalnici Sava, ki že ves čas prepoznavajo potrebo po podpiranju takšnih kulturnih dogodkov. Si pa želimo, da se bo, po prenovi Lenta, tudi Lent v nekoliko večji meri vrnil na svojo prvotno lokacijo, nabrežje reke Drave.

Letos festival obeležuje 30. izvedbo, kako jo boste obeležili? Bo festival kljub jubileju tudi letos okrnjen, a ne zaradi covid, temveč zaradi sredstev?

30. obletnico praznuje Narodni dom Maribor, festival Lent pa letos praznuje 30. izvedbo, prva je bila namreč leta 1993. V sklopu praznovanja 30. edicije smo trenutno v pripravah na fotografsko razstavo z naslovom »Iz sivega v barve«, ki bo na Ulici škofa Maksimiljana Držečnika prikazovala fotografije Večerovih fotoreporterjev s prvega Festivala Lent in njegovo današnjo podobo. V času Festivala Lent pripravljamo razstavo v Minoritski cerkvi in v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor razstavo na prostem z naslovom »Začelo se je na Lentu …« Ostale aktivnosti bodo bolj usmerjene bolj v praznovanje 30. obletnice Narodnega doma Maribor, kjer prav tako načrtujemo nekaj manjših obeležitev.

Od kod sploh ideja za nastanek Lenta, kakšen je namen festivala? Je v ospredju komercialna nota ali izobraževalni namen?

Ideja o Festivalu Lent je nastala iz želje po oživljanju mestnega jedra s kulturnimi prireditvami, kar še vedno ostaja eno izmed njegovih poslanstev. Gostimo tako zveneča imena kot tudi ustvarjalce na začetku umetniške poti,  delavnice in izobraževalni program, odlične izvajalce klasične glasbe, vrhunski jazzovski in kantavtorski program, ulično gledališče, športne prireditve, stand up in še bi lahko našteval. Program je res bogat. Tudi Festival Lent sledi poslanstvu Narodnega doma – ponuditi raznoliko kulturo prebivalcem in obiskovalcem Maribora, ter pa predvsem predstaviti različne zvrsti ter izvajalce, ki jih ne moremo videti vsak dan.

MOM in predvsem župan imata težnje, da bi vse poletje potekali družabni dogodki, vi ste pristaš festivala v strnjeni obliki. Zakaj? Bo torej letos tudi potekal Lent po Lentu in bomo priča kulturnim dogodkom vse poletje?

Festivalu, ki s premori poteka čez celo poletje, po mojem mnenju težko rečemo festival. Seveda pa ne gre zgolj za moje osebno mnenje. Nestrnjen festival zahteva drugačno organizacijo in načrtovanje, drugačno finančno konstrukcijo in s seboj prinese več stroškov. Prizorišča je treba pogosto postavljati in pospravljati, prenašati in si izposojati opremo, najemati tehnično in operativno pomoč. V sedanji ekipni sestavi Narodnega doma Maribor je kaj takega nemogoče izvajati v večji meri, kot s programskima sklopoma Lent pred Lentom in Lent po Lentu že izvajamo. Slednjega načrtujemo že prvi vikend po zaključku strnjenega dela Lenta s prireditvijo Piše se leto in koncertom vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile. Imamo tudi načrte za program konec avgusta, a o tem je še nekoliko preuranjeno govoriti.

Včasih ste za pripravo programa skrbeli sami, kdo je sedaj to prevzel?

Program Festivala Lent je delo več različnih producentov, tako notranjih kot zunanjih sodelavcev, ki  skrbijo za svoj programski sklop znotraj festivala, izberejo nastopajoče ter se z njimi dogovorijo za vse podrobnosti, ki zajemajo tudi tehnično podporo, prevoz, prehrano, prenočišča … Seveda pri oblikovanju festivalskega programa še vedno aktivno sodelujem tudi sam, skozi proces nastajanja programa sem v kontaktu s producenti ter se z njimi pogovarjam o  predlogih, pa tudi o finančnih okvirjih, ki so namenjeni posameznemu sklopu. Je pa potrebno poudariti, da pri so pri oblikovanju festivala aktivno vključeni tudi ostali zaposleni v Narodnem domu Maribor, ki podajajo svoje predloge in ideje. Tudi zaradi pisanosti našega kolektiva je Festival Lent vsebinsko tako bogat festival. 

Koliko še sodelujete pri pripravi? Kaj je trenutno v vaši domeni?

V direktnih operacijah ne toliko, je pa v moji domeni vrhovna koordinacija vsega.

Če bi imeli neomejena sredstva, kakšen festival Lent bi pripravili?

Neomejen! Predstavljajte si, da vas peljem v slaščičarno in rečem: izberi kar hočeš in kolikor hočeš.

Tudi v nekaterih bližnjih državah so popularni festivali, kjer mladi kampirajo. Ste kdaj razmišljali, da bi v to smer zapeljali tudi izvedbo Lenta?

Koncept festivalskega kampiranja je praviloma bolj značilen za festivale, ki se ne nahajajo v središču mesta, ampak so umaknjeni iz urbanih naselij. Za primer lahko vzamemo festivale v Tolminu ali zagrebški Inmusic. Za takšne festivale je značilno, da so prizorišča in prostori združeni v nekakšnem festivalskem kampusu. Tega na Festivalu Lent ne moremo narediti. V centru mesta ni ustreznih lokacij za kampiranje, pa tudi profil obiskovalcev našega festivala in festivalov, o katerih se pogovarjamo, je drugačen, zato o tem nismo nikoli razmišljali. 

30. obletnica festivala pomeni tudi 30. obletnico vašega direktorovanja. Nameravate nadaljevati z vodenjem Narodnega doma?

Če bo odvisno od mene, vsekakor.

Kdo bi bil po vašem mnenju primeren za vašega naslednika?

Ne želim povedati, ker potem zanesljivo ne bo.

Kako je sicer voditi eno osrednjih kulturnih institucij v mestu?

Prijetno.

Na katere dosežke ste najbolj ponosni, kaj bi spremenili? Kaj načrtujete v prihodnje, na profesionalnem in zasebnem področju?

Da smo kljub vsemu obstali.

Kje v Mariboru še vidite potencial za nadaljnji razvoj kulturnih in družabnih dogodkov?

V obnovi mesta, izgradnji stalnih prizorišč, nove koncertne dvorane, arhitektonskega bisera ob Dravi, kot smo jo želeli postaviti ob EPK.