Duševno zdravje je ključnega pomena, vendar še vedno srečujemo stigmo, zlasti v zvezi z antidepresivi. Kljub temu, da so ti učinkovito sredstvo pri zdravljenju duševnih motenj, so obdani z miti in predsodki. Poudarjamo razumevanje in podporo za tiste, ki se odločijo za antidepresive. Spodbuditi želimo odprto razpravo o duševnem zdravju, da bi končali stigmo, ki še vedno obkroža to pomembno obliko zdravljenja.

Vsakdo se lahko sreča s težavami duševnega zdravja

Antidepresivi se uvajajo v skladu s klinično sliko depresivne ali kronične in pomembne anksiozne motnje. O tem je z nami govorila doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., specialistka psihiatrije: “Težko bi izpostavili, da je socialni status tisti, ki se razlikuje pri količini predpisanih antidepresivov. Se pa depresivna motnja, kot tudi anksiozne motnje, pogosteje pojavljajo pri ženskem spolu in celo blizu razmerja dva proti ena, zato se antidepresivi pogosteje predpisujejo ženskam. Otrokom mlajših od 18 let se praviloma medikamentozni terapiji izogibamo. Sicer pa nadalje glede na starost tudi ni pomembnih razlik.

Pri blagih oblikah duševnih motenj, lahko antidepresive ob ustrezni diagnozi predpiše osebni zdravnik. “Zato, ker imajo lahko določeni antidepresivi tudi modulatorno delovanje na bolečine, pomagajo pri kroničnih tenzijskih glavobolih, so indicirani tudi pri dispepsiji, ki nima telesnega vzroka in še drugih kliničnih primerih,” razloži dr. Plemenitaš Ilješ.

V sklopu obravnave jih občasno uvajajo tudi drugih specialisti, a v manjšem obsegu. Če pa ne gre zgolj za blago obliko duševne motnje, je pa smiseln pregled pri psihiatru, ki predpisuje antidepresive po kliničnem pregledu oziroma diagnostični obravnavi. To pomeni, da psihiater prepozna kompleksnejše klinične slike in ima najbolj poglobljeno znanje tudi za zamenjave ali morebitne kombinacije zdravil.

Antidepresivi ne zvišujejo le ravni serotonina

Antidepresivi imajo različne mehanizme delovanja. Vplivajo na prenašalce znotraj centralnega živčnega sistema ali možganov, ki jih imenujemo nevrotransmiterji. Posplošeno z antidepresivi, ki so trenutno nam dostopni, lahko vplivamo serotoninski, noradrenalinski ali dopaminski sistem.

Vsaka zdravilna učinkovina ima tudi stranske učinke. Pri antidepresivih ni nič drugače. Dr. Plemenitaš Ilješ povdarja: “Pogosto se jim pripisuje preveč stranskih učinkov, kjer je najpogosteje izpostavljena tako imenovana odvisnost od antidepresivov. Ti ne povzročajo psihične odvisnosti. Pogosto se to napačno razlaga, če višje odmerke antidepresivov, ki imajo hitrejše izločanje iz telesna, nenadoma opustimo.

Nadaljuje: “Zaradi prilagoditve receptorjev znotraj možganov je lahko prehodno prisotno slabo telesno in psihično počutje. Zaradi tega ukinitev antidepresiva planiramo in ukinjajmo v obdobju, ko je glede na klinično sliko varno.

Glede na pojav pomembnih stranskih učinkov, ki jih bolnik navaja, se v skladu s klinično sliko antidepresivi lahko tudi zamenjajo. Po priporočilih za zdravljenje depresije se svetuje, da se antidepresiv izbere glede na prevladujoče se simptome, morebitne stranske učinke, ki jih ne želimo, upošteva se želja bolnika in tudi odziv na antidepresiv v preteklosti, če je že bil predpisan kdaj prej.

Tovrstna zdravila ne povzročajo odvisnosti

Če zdravimo depresivno motnjo je smiselno predpisovati antidepresiv vsaj pol leta od kar smo dosegli klinično izboljšanje oziroma ozdravitev. Pri zdravljenju anksiozne motnje je to priporočilo vsaj leto dni od dosega izboljšanja oziroma okrevanja. Če ga ukinjamo prehitro, se lahko duševna motnja tudi v velikem deležu ponovi,” razloži dr. Plemenitaš Ilješ.

Če se antidepresiv ukinja planirano v obdobju, ko je za to varno in se to naredi postopoma, ni bistvenih težav po ukinitvi. Nekateri bolniki pa se psihično bojijo poslabšanja ob ukinjanju in to predvidevanje lahko pomeni stisko pri posamezniku. Sama duševna motnja pa se lahko ponovi, če vztrajajo psihosocialni stresorji ali telesni vzroki, ki so bili pomemben vzrok za nastanek duševne motnje. Dr. Plemenitaš Ilješ pove, da “v teh primerih, če ni pomembnih stranskih učinkov, še nekoliko podaljšamo obdobje predpisovanja antidepresiva, kar dorečemo v skladu s strinjanjem bolnika.

Psihoterapija pogosto ni dostopna na podlagi zdravstvenega zavarovanja

Na podlagi vedno hitrejšemu tempu življenja, ki sovpada s pogostejšimi stiskami, boljši prepoznavi in ozaveščanju ter destigmatizaciji se ljudje pogosteje obračajo po pomoč do osebnih zdravnikov in psihiatrov. Za blage depresivne epizode ali kratkotrajne anksiozne motnje naj ne bi bilo potrebno nujno predpisovati antidepresiva in bi lahko dosegli ozdravitev že ob uporabi psihoterapije ali drugih nemedikamentoznih ukrepov, kot je razbremenitev, uvedba telovadbe oziroma vrste gibanja, uporaba bolj zdravega prehranjevanja ali drugih sprostilnih tehnik.

Žal psihoterapija v našem prostoru ni dostopna v večjem obsegu na podlagi zdravstvenega zavarovanja in je pogosto samoplačniška storitev,” se strinja dr. Plemenitaš Ilješ in doda: “Iz kliničnih izkušenj pa moram povedati, da ukrepi, ki zahtevajo večjo angažiranost, kot je uvedba telovadbe ali gibanja in nasvet glede bolj zdravega prehranjevanja, uvedba sprostilnih tehnik ni najbolj zaželen predlog in je poseganje po medikamentozni terapiji izbrano s strani bolnikov, saj je to bolj instant rešitev.

Šentjanževka – naravni antidepresiv

Antidepresivi imajo z dokazi podprto delovanje pri zdravljenju depresivne motnje ali anksioznih motenj in so regulirani kot zdravila z ustreznimi nadzori in so dostopni samo v lekarni na recept. Prehranska dopolnila pa so različna in slabše regulirana. Dostopna so tako v lekarnah kot drugih prodajalnah ali po spletu in brez recepta. Določena prehranska dopolnila imajo tudi z dokazi podprto učinkovitost pri blažjih oblikah depresivne ali anksiozne motnje.

Kot primer dr. Plemenitaš Ilješ navede šentjanževko, ki ima dokaj podobno delovanje kot antidepresivi z zaviranjem ponovnega privzema določenih nevrotransmiterjev. Pomembno je upoštevati, da hkratna uporaba antidepresivov in šentjanževke ni dovoljena. Pri uporabi prehranskih dopolnil se je smiselno posvetovati z zdravnikom in farmacevtom, da se morebitnim zapletom izognemo.

Stigma antidepresivov se manjša s pravilno poučenostjo. V primeru pomembne psihične stiske se je smiselno obrniti na ustrezno poučenega strokovnjaka in se ne zgolj nasloniti na osebne izkušnje znancev, prijateljev ali sorodnikov. Dr. Plemenitaš Ilješ poudarja, da je “pomembno omeniti, da je pri zdravljenju duševnih motenj prisoten placebo. To pomeni, da lahko določeni učinkovini s pozitivno naravnanostjo dodamo učinkovitost. Po drugi strani pa je prisoten lahko tudi nocebo, ker lahko učinkovini z negativnim odnosom zmanjšamo učinkovitost. Če se naslonimo samo na osebno izkušnjo iz naše okolice lahko dobimo nekoliko popačeno sliko kaj lahko povzročajo antidepresivi.