Mojca Pepelnik je tista nasmejana vijoličasta dama, ki je goreča podpornica NK Maribor in na vprašanje, katera ulica v Mariboru ji je najbolj pri srcu izstreli, Mladinska29 . Je tudi prvo pero blog zapisov z naslovom Utrinki vijolice. Mojca obožuje Maribor in si ne predstavlja, da bi živela kjerkoli drugje. V teh dneh ima polne roke dela, kajti v ponedeljek in torek jo čaka prav posebna krvodajalska akcija Vijol’čna kri za vse ljudi, ki jo organizira zadnja leta. Tokrat si želi, da bi se akcije udeležilo 300 ljudi.

Kdo je Mojca, kako bi se opisali v nekaj stavkih?

Sem zelo preprost in skromen človek. Obožujem vijoličasto barvo in ne bi znala živeti drugje kot v Mariboru, ker imam tukaj vse kar potrebujem.

Poznamo vas predvsem kot promotorko mariborskih mestnih bregov in NK Maribor. Od kod ta privrženost?

Lokalni hribčki so se rodili, ko je bilo v času korone potrebno nekaj narediti zase. Rekla sem si, da bom vztrajala sedem dni in zdaj vztrajam več kot dve leti. Vsakega od njih sem prehodila že več kot 950 krat in tudi letos se bližam številki 300. NK Maribor pa se je rodil nekoč na hodnikih OŠ Ludvika Pliberška, ko sem imela navdušene navijače za kolege. Zanimalo me je, kaj je to in ker so bile tekme po televiziji bolj redke kot danes, sem jih najprej nekaj pogledala, potem pa sem si jih zaželela gledati v živo. Ko sem jih videla v živo,…, sem nekako še vedno tu.

Kaj je tisto po čem je Maribor drugačen od preostalih mest v Sloveniji?

Maribor imamo radi, ker imamo vse na enem mestu, ker se praktično vsi med seboj poznamo. Smo gostoljubni in prijazni, odprti. Imamo tudi čudovito naravo, do parka imamo dve minuti, deset jih je do Pohorja. Na kupu imamo res vse, nič nam ne manjka in drug drugemu pomagamo, kadar potrebujemo pomoč.

Ali občani Maribora cenijo mesto in njegove znamenitosti?

Meščani bi po mojem mnenju morali biti največji promotorji tega mesta. Če damo roko na srce, pa smo vsi malo nergači. Enako je v drugih mestih, ko bi vsi nekaj spreminjali. Všeč mi je ideja, da meščani Maribora svoje mesto dobro opazujejo in imajo želje po spremembah. Všeč mi je, da na napake opozarjamo in imamo željo nekaj doprinesti.

Kje v Mariboru najraje spijete kavico?

Obožujem predvsem dve lokaciji. To sta Iglu in Moja kavarna. Tam me boste tudi večino krat našli. V Igluju so mi ob deseti obletnici Utrinkov vijolice naredili tortico, katere okus lahko poskusite velikokrat na sami lokaciji. (Oreo tortica je zakon!) To torico obožujem, pa tudi sicer imam rada vse, kar je sladko, kar se na meni tudi vidi (smeh).

Katera je najlepša mariborska ulica ali del, sta vam najbližje Kalvarija in Piramida ali morda kaj tretjega?

Če bi morala izbirati med hribčki, bi izbrala Mestni vrh. Saj ne, da imam desnega in levega soseda kaj manj rada, ampak tu ni dileme. Vesela pa sem, da v Mariboru obstaja Mojčina ulica, tudi Kekec jo ima. Najboljši naslov pa je seveda Mladinska 29.

Pred leti ste imeli nesrečo, po kateri ste se, kot sami zapišete, ponovno rodili. Je to eden izmed motivov, da ste organizatorka akcije Vijol’čna kri?

Ko sem se ponesrečila 6.junija 1999, sem bila srečna, da sem sploh preživela. Bilo je zgodaj zjutraj, ko smo se vračali iz diskoteke. Na srečo nisem bila za volanom, sem pa tudi srečna, da mi ni odrezalo obeh nog. K sreči takrat nisem rabila krvi, povod za krvodajalsko akcijo pa je bil nadaljevanje akcije Vijol’čna kri, ki je postal Vijol’čna kri za vse ljudi. Prvi in glavni motiv za navijače je še vedno, da pomagamo ljudem.

Kdo vse se po navadi oglasi na akciji, so to izključno navijači?

Poleg domačih navijačev in podpornikov so se letos napovedali navijači NK Maribor iz Železnikov in iz Nove gorice. Posamezni pridejo tudi od drugod po Sloveniji, več podatkov pa bomo imeli v ponedeljek.

Koliko litrov ste zbrali lani?

Lani je kri darovalo 262 ljudi, odvzeli pa so jim po 450 mililitrov.

Jo tudi sami darujete?

V preteklosti sem jo že, vendar sem imela težave s hemoglobinom in s pritiskom in so me vmes tudi že zavrnili. Zdaj jih nimam več in upam, da bo v ponedeljek vse “štimalo”. Ostalim hočem bit zgled z vzorom, verjetno pa v celi akciji nikogar ni toliko strah igle, kot prav mene. Ampak ga premagujem, prepričana sem namreč, da moj strah ne sme biti toliko velik, kot je bolečina nekega človeka, ki bo potreboval kri.

Prepričana sem namreč, da moj strah ne sme biti toliko velik, kot je bolečina nekega človeka, ki bo potreboval kri.

Kdaj bo akcija potekala letos, kam se zainteresirani prijavijo?

Akcija bo letos potekala v ponedeljek 29. in v torek 30. avgusta. V ponedeljek se lahko zainteresirani naročajo še za odvzem istega dne ali pa za torkovo akcijo. Naročanje poteka v ponedeljek do 15. ure. Moja želja je, da bi se letos akcije udeležilo 300 ljudi.

Kaj vidite kot svoj največji uspeh, je to ta akcija?

Akcija je pomembna, moj največji uspeh pa je, da vsakodnevno premagujem strahove v življenju. Vsak dan poskušam biti dober človek, pomagam sočloveku in živalim. Uspeh vsakega človeka pa je verjetno to, da ostaja zvest samemu sebi in, da ustvarja, kar mu srce poželi, tako kot lahko jaz ustvarjam Vijol’čno kri.

Kje vidite neizkoriščen potencial v Mariboru?

Za začetek bi Mariborčani drug drugemu morali nehati z metanjem polen pod noge. Skupaj bi morali stopiti, kot to storimo mi na krvodajalski akciji. Predvsem bi se pa morali začeti zavedati, kako lepo mesto imamo in kaj vse imamo na kupu. S tem ne mislim le na trto in te znamenitosti, v Mariboru imamo tooooliko lepih stvari na kupu.

Kako vidite Maribor leta 2030?

Leta 2030 bi lahko NK Maribor imel že več kot 20 naslovov prvaka in posledično dve zvezdici na grbu. Želim pa si, da se bomo imeli “fajn”, da bomo do takrat uredili Piramido, da bi morda na Kalvariji do takrat uredili tisto pozabljeno drevo. Predvsem si želim, da bi bilo mesto urejeno, kot si zasluži.

Želim pa si, da se bomo imeli “fajn”, da bomo do takrat uredili Piramido, da bi morda na Kalvariji do takrat uredili tisto pozabljeno drevo.

Pa ne govorim le o gričih, med katerimi nekateri že hudo razpadajo. Želela bi si, da bi vsak pomagal sočloveku, sosedu, prijatelju, vprašal za pomoč, ko jo potrebuje, takrat bi nam vsem šlo boljše.