Zakaj ste se odločili kandidirati za poslanca v okviru stranke SD?

Da kandidiram na prihajajočih državnozborskih volitvah, se je v bistvu odločila obstoječa vladna koalicija, ki poskuša Slovenijo spremeniti v državo, kakršne večina državljanov ne želi. To ji seveda, upam, ne bo uspelo in prav zato so te volitve prelomne. Volitve bodo predstavljale začetek družbenega dogovora o drugačni, demokratični in socialni državi z uspešnim gospodarstvom, znanostjo in kulturo, kjer imajo priložnost vsi. Dovolj je kaosa, konfliktov in klientelizma. Socialni demokrati smo stranka, ki delimo vrednote skupnosti in združujemo ljudi, ki smo te vrednote sposobni udejanjiti. Drugače kot leta 2008 smo tokrat pripravljeni prevzeti odgovornost. Tokrat imamo odločno kandidatko za predsednico vlade in odlično strokovno ekipo. Vsi verjamemo, da smo resna evropska država, usmerjena na zahod in da zmoremo zagotavljati tako razvojne priložnosti, kot tudi višje plače za vse, dostopno javno zdravstvo, solidarnost in spoštovati različnost. Družbeni dogovor, ki ga ponujamo je torej vključujoč in to je eden od razlogov, ki so botrovali moji odločitvi.

Kako boste, v kolikor boste izvoljeni za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, znotraj le-tega delovali na svojem strokovnem področju?

Gospodarstvo je seveda moje temeljno področje in z njim bom ostal povezan. Morda v drugačni vlogi, a vendar v parlamentu se oblikuje pomemben del gospodarske politike države in gotovo ni narobe, če pri tem sodelujemo tudi tisti, ki imamo nekaj znanja in izkušenj. Za uspešno gospodarstvo so nujne dobre javne storitve, od izobraževanja in povečanja vlaganj v znanost, kjer trenutno stagniramo, do diplomacije. Ključno je dvigniti dodano vrednost, okrepiti inovativnost, povečati globalno prepoznavnost in ambicije ter ustvariti vključujoče socialno partnerstvo, ki ga razumem kot sintezo interesov in ne kot antagonizem. Cilj je namreč boljše gospodarstvo in posledično večja blaginja za vse. Kot torej pravi Sandi Češko – ne stavimo samo na kapital, niti ne samo na moč države, verjamemo pa v moč družbe.

Kje vidite pomanjkljivosti, z vašega strokovnega področja, v aktualni slovenski politiki in kje vidite rešitve za trenutno situacijo?

Slovensko gospodarstvo je uspešno. To nam kaže vrsta kazalnikov. Vendar je potrebno jasno povedati, da je gospodarstvo uspešno ne zaradi vlade, ampak vladi navkljub. Slovensko gospodarstvo je izvozno gospodarstvo in za Slovenijo kot odprto izvozno državo so v resnici bolj kot ukrepi domače vlade pomembni kondicija evropskega gospodarstva v naših ključnih partnericah in delovanje oskrbnih verig.

Vsekakor pa lahko z drugačno vladno politiko to uspešnost okrepimo. Naša ključna ambicija je dvig dodane vrednosti, kajti le to omogoča višje plače in višje davčne prilive, posledično pa tudi višje pokojnine, socialne transferje in večja vlaganja v zdravstvo in izobraževanje. Da bo gospodarstvo sposobno ustvariti višjo dodano vrednost bomo 2 milijardi evrov iz sklada za okrevanje multiplicirali v 20 milijardni naložbeni paket, dodatnih 700 milijonov evrov bomo namenili pametni produktivnosti in 100 milijonov evrov propulzivnim malim in srednjim podjetjem. Neposredno pod predsednikom vlade bomo združili vse razvojne agencije in sklade, banko SID preoblikovali v pravo razvojno banko in uvedli pregleden sistem za razvojne investicije, kjer 20% potrebnih sredstev zagotovijo podjetja, 20% sredstev je nepovratnih iz sklada za okrevanje, 60% sredstev pa je povratnih, bodisi iz bančnih kreditov ali iz povratnega dela kohezije.

Prav tako je trenutno ena ključnih težav večjih gospodarskih družb v državni lasti kadrovanje nekompetentnih posameznikov. Postavljanje slabih šefov vodi v sprejemanje slabih odločitev in rezultira v slabitvi podjetij ter nenazadnje vodi k nižjim plačam. Drugačno ravnanje na tem področju je torej nujno.

Velika izvozna podjetja so steber našega gospodarstva, majhna, srednja, vključno s startupi in družinskimi podjetji, pa so tista, ki lahko ustvarijo največ novih delovnih mest in tudi inovacij. Davčna politika je le eno od orodij in v današnji družbi ni smiselno tekmovati z najnižjimi davki, ker se vedno lahko najde nekdo, ki ima še nižje davke. Potrebno je definirati pametne davke in nato racionalno davčno porabo. Socialni demokrati torej ne bomo tekmovali za najnižje davke na račun nizkih plač, ampak želimo razbremeniti plače in ne kapitala, ki je v Sloveniji relativno nizko obdavčen. Je pa nujno razmišljati o drugačnih poslovnih modelih. Tudi na podjetniški ravni je treba razvijati boljšo vključenost zaposlenih, delitev dobička med zaposlene, razvoj kompetenc, nove modele solastništva zaposlenih, trajnostne cilje, varovati okolje, pospešiti digitalizacijo.

Potrebujemo tudi bistveno večja usmerjenost na sever in zahod Evrope. Zavedamo se, da se je gospodarstvo zaradi epidemije in vojne v Ukrajini povsem spremenilo. Napoveduje se povečanje neenakosti, optimizem ni zelo visok, volatilnost je izredno močna. Vse analize kažejo, da bo tudi okrevanje neenakomerno in bo na novo določalo zmagovalce in poražence. Za Slovenijo kot majhno odprto gospodarstvo je to velika priložnost, a tudi tveganje. Deglobalizacija in skrajšanje nabavnih verig bo morda omogočila vrnitev dela industrije, storitve so lahko zaradi dela od doma cenejše in bolj dostopne, a vse te priložnosti moramo znati izkoristiti. Zato moramo ohranjati povezanost z Nemčijo, ki ima socialdemokratskega kanclerja, in drugimi ključnimi gospodarskimi partnerji, podpreti slovensko avtomobilsko industrijo v smeri e-mobilnosti, skratka okrepiti izvoz, zeleni preboj in digitalizacijo.

Ali menite, da je Maribor zapostavljen v primerjavi z Ljubljano? Kako bi se dalo decentralizirati državo?

Maribor objektivno seveda je zapostavljen in decentralizacija je nujna, sicer bomo čez 30 let živeli le še v 10 mestih. Pričakovana življenjska doba je v Mariboru krajša kot denimo v Ljubljani ali na Obali, bruto družbeni proizvod je nižji, ustvarjena dodana vrednost je nižja, plače so nižje, skratka kazalniki to depriviligiranost potrjujejo. Seveda smo v pomembni meri za to odgovorni Mariborčani sami. Maribor je idealno mesto za življenje, navsezadnje imamo več kot 260 sončnih dni, v Mariboru je najkrajša razdalja med smučiščem in vinogradi. Je pa Maribor hkrati manj idealno mesto za delo. Za položaj mesta, smo torej delno krivi sami, delno je to posledica večkratne izgube identitete v preteklosti, pa tudi tega, da nimamo prav natančno definirane ideje kakšno mesto želimo postati. Prav tako vlade tega ne more spremeniti nenadoma. Lahko pa vlada da pobude, simbolne geste, ki lahko pomenijo dodatno revitalizacijo. Izkušnja s Covidom nas je naučila, da se lahko hitro prilagajamo in da geografske danosti niso ključne. Ob prvem zaprtju smo praktično vsi čez noč začeli z uporabo digitalnih orodij, tako da enourna razdalja med Mariborom in Ljubljano več ne more pomeniti izgovora. Skratka vlada lahko zavezo o policentričnem razvoju dokaže tako, da v Mariboru preseli del vladne uprave. Ne tako, kot je to poskušala v preteklosti s fikusom in tajnico, ampak tako, da v različne dele države preseli različne agencije in državne organe v celoti. Za Maribor je torej pomembno, da dobi bodisi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in sedež HSE, ki mora ponovno združiti oba energetska stebra, pa tudi da se takoj spremeni zakon o financiranju občin, ki mora odpraviti razkorak med obveznimi nalogami občin in sredstvi, ki jih občine za to dobijo. Ta razkorak samo v Mariboru na letni ravni pomeni 20 milijonov evrov finančnega izpada občinskega proračuna in to je tudi eden od vzrokov zakaj imamo komunalno in drugo infrastrukturo v obstoječem stanju. Da morata biti malečniški most in dokončanje protipoplavnih ukrepov ob Dravi financirano iz proračuna pa je tako samoumevno. Seveda pa ni vse negativno, navsezadnje imamo prav v Mariboru Skylabs, kjer so izdelali prvi slovenski satelit.

Kateri so vaši hobiji oziroma kdo je Zoran Ličen v prostem času?

Lani sem začel igrati tenis, čeprav temu moj trener verjetno še ne bi rekel igra. Kolesarim, letno se poskušam udeležiti vsaj enega polmaratona, rad berem, rad imam vrhunsko glasbo in rad sem v prijetnem okolju in dobri družbi. Poskušam biti tudi humanitaren.

Kaj velja za vaš največji dosežek?

Zelo sem zadovoljen, da sem finančno neodvisen in da lahko posledično vselej ravnam v skladu z etičnimi normami. Na poslovnem področju pa je to brez dvoma sodelovanje v prodaji in nakupu Intereurope, kar je bila skupna ideja z nekdanjim članom poslovodstva Pošte Slovenije Vinkom Filipičem.