Čeprav je vodenje mariborskega komunalnega podjetja pred skoraj dvema letoma prevzel v ne tako zavidljivem stanju, mu je uspelo, da je zaradi osveženega pristopa, racionalizacije in optimizacije letos Snaga zabeležila precejšen dobiček. K temu je imela veliko opraviti tudi sortirnica, zaradi katere se je nad Snago v preteklih letih zbralo kar nekaj črnih oblakov. Konjičan Franc Dover je sicer bogate izkušnje za vodenje nabiral že kot prvi mož Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, uspešno deloval tudi na čelu podjetja Petrol plin, bil neizvršni direktor upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), še vedno pa ostaja tudi na čelu nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Z mariborsko Snago ima velikopotezne načrte, ki že kažejo rezultate, a se zaveda, da ostaja še veliko neizvedenih projektov, da se bodo približali osnovni Snagini dejavnosti, ki po njegovih besedah še vedno ostaja skrb za naš skupen dom – naravo. Med sodelavci slovi kot priljubljen delodajalec in še vedno skrbi, da je s svojim ravnanjem zgled zaposlenim.

Poslovni rezultati poročajo o Snaginem dobičku. Čemu pripisujete ta uspeh?

Predvsem sodelavcem s katerimi smo v letu 2020 pričeli odlično sodelovati, zaupanju reprezentativnega sindikata (SKVNS) in Sveta delavcev, vseh županov kjer opravljamo gospodarske javne službe, članov nadzora v Nadzornem svetu Javnega podjetja Snaga in uporabnikov naših storitev.
Sestavni elementi dobrega poslovnega rezultata pa je bil povsem učinek drugačnega pristopa k izvajanju delovnih procesov, racionalizacije ter optimizacije. Hkrati je k temu potrebno dodati, da je pozitivni rezultat uspešnega izvajanja tržnih dejavnosti ter nemoteno delovanje sortirnice skozi celotno leto, v kateri smo obdelali več kot 30.000 ton komunalnih odpadkov (mešanih komunalni odpadkov in odpadne embalaže).

Bo dobiček vplival tudi na vrednosti na položnicah? Nameravate znižati cene na položnicah?

Cene ravnanja s komunalnimi odpadki se oblikujejo v skladu z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Če se bi ob pripravi elaborata za leto 2022 izkazalo, da bo ugotovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju presegla 10 odstotkov, se elaborat v postopek potrjevanja cen posreduje občinskim svetom.

Poudariti pa velja, da se že v začetku leta 2022 soočamo z rastjo cen prevzema odpadkov, cen energentov in dvigom minimalne plače, kar bo vplivalo tudi na oblikovanje cen storitev v prihodnje. Ocenjujemo, da bodo cene v letu 2022 ostale nespremenjene.

Kako boste dobiček prerazporedili?

Za leto 2021 se pričakuje nekoliko večji dobiček od planiranega, končna višina le -tega bo znana v prihodnjem mesecu, ko bodo narejene vse zaključne knjižbe. Po obravnavi na našem Nadzornem svetu bomo razkrili končne vrednosti. V vsakem primeru bomo z dobičkom skladno z Zakonom o gospodarskih družbah najprej pokrivali preneseno izgubo iz poslovanja v letih 2018/2019, ki je še vedno nepokrita in znaša nekje 885 tisoč evrov.

Se v prihodnje Snagi obetajo kakšne izboljšave ali novosti za uporabnike?

V letu 2021 smo izvedli pilotni projekt ločenega zbiranja papirja, papirne in kartonske embalaže ter steklene embalaže po sistemu od vrat do vrat na predelu Brezja in predelu Tezenske Dobrave. V letošnjem letu bomo širili območje in uvajali sistem postopoma tudi na ostalih območjih mesta. Cilj je do leta 2025-2026 pokriti območje vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor. Enako velja tudi za ostale občine, kjer izvajamo gospodarsko javno službo.

V letošnjem letu smo se odločili tudi za drugačno, inovativno in učinkovito pot seznanjanja ljudi s pomembnostjo pravilnega ločevanja odpadkov, predvsem kuhinjskih odpadkov. V sklopu pilotnega projekta “Skupaj s Skazo v krožno gospodarjenje z biološkimi odpadki” in njihovim inovativnim kuhinjskim kompostnikom Bokashi Organko bomo vzpodbujali  uporabnike k doseganju ciljev, ki smo si jih zastavili (zmanjšanje količine bioloških odpadkov v gospodinjstvih, krožno gospodarjenje z biološkimi odpadki in nižji stroški zbiranja bioloških odpadkov). V uporabo kompostnika Bokashi Organko, bo vključenih približno 800 gospodinjstev Maribora. Pričakujemo pa, da bomo ob dognanjih iz pilotnega projekta, lahko v tovrstno sodelovanje pritegnili še druge uporabnike ter tako spodbujali način drugačnega pristopa k zmanjševanju količin. Ugotavljamo namreč, da se količine biološko razgradljivih odpadkov iz leta v leto povečujejo in da je nujno, da aktivno pričnemo delovati tudi v tej smeri.

V letu 2022 nadaljujemo s projektom Zbirajmo odpadno jedilno olje v okviru programa razvoja podeželja TOTI LAS, kjer sodelujemo s partnerjema Osnovno šolo Kungota in turističnim društvom Limbuš. Namen projekta je zmanjševanje obremenitve okolja in naravnih virov z odpadnim jedilnim oljem, bolj čisto in zdravo okolje, zagotavljanje ekološke osveščenosti in s tem dvig kvalitete življenja prebivalcev na podeželju.  Cilj projekta je poleg aktivnega sodelovanja pri zbiranju in oddaji odpadnega olja tudi dvig ozaveščenosti prebivalstva o varstvu okolja: ozaveščanje in obveščanje prebivalcev o premišljenem, neškodljivem in sistematičnem zbiranju in predelavi odpadnega jedilnega olja.

V letu 2022 bomo na 12 različnih lokacijah na območju Mestne občine Maribor postavili zbiralnice za odpadno jedilno olje. Zbiralnici sta  postavljeni že na zbirnem centru Lahova in Plinarniška, kamor lahko uporabniki prinesejo odpadno jedilno olje in s tem zmanjšujejo onesnaževanje kanalizacijskega omrežja. Pri tem so koristi obojestranski. Pri uporabnikih manj zamašitev odtokov, boljše delovanje kanalizacijskega sistema in na čistilni napravi manj dodajanja kemikalij za razgradnjo in manjša poraba električne energije za izvajanje procesa čiščenja. Naše podjetje pa bo v naslednjem obdobju več kot 60% zbranih sredstev namenila za nakup tovrstne infrastrukture, ki jo bomo postopoma širili v vse Mestne četrti in Krajevne skupnosti.

Projektov imamo še kar precej na zalogi, nekaj na podlagi sprememb ukrepov oblasti in tudi takšnih, ki so posledica našega dela in razvoja komunalne dejavnosti. To so sistemske storitve in kot takšne jih zagovarjam, da so vedno izvajane v javno dobro po vzdržnih cenah, ustrezno nagrajenih sodelavcih, zadovoljnih uporabnikih naših storitev s ciljem ohraniti naš skupni dom – naravo.

V kakšnem stanju ste pravzaprav prevzeli podjetje Snaga?

Družba Snaga  je bila v zelo negotovem stanju ob prevzemu. Dne 01. 07. 2020, ko sem nastopil mandat, sem bil v zadnjem letu in pol že peti direktor. Najbolj pereča zadeva, s katero sem se srečal je bila zaustavitev sortirnice zaradi spora z izvajalcem izgradnje sortirnice, kar je povzročalo podjetju še dodatne stroške in nemalo težav pri manipulaciji tako mešanih komunalnih odpadkov kot odpadne embalaže. Zadevo smo uspešno rešili po skoraj trimesečnih aktivnih pogajanjih in to s sklenitvijo sodne poravnave ter dosegli, da je sortirnica pričela obratovati. Od takrat naprej sortirnica dela nemoteno. Prav zaradi omenjenega spora je bilo treba tudi vzpostaviti ustrezno komunikacijo z bankami, ki so imele precejšnje pomisleke o financiranju investicije v sortirnico kakor tudi javnostjo. Moram dodati, da smo z županom g. Arsenovičem in podžupanom g. Medvedom v tistem obdobju zgradili medsebojno zaupanje tako, da je vsak na svojem področju opravil svoje delo.

Hkrati je bilo ugotovljeno, da številni procesi niso digitalno podprti in da se v preteklih letih na tem segmentu praktično ni dogajalo nič ter da je notranja organizacija bila precej razpršena, tj. med 14 vodji, kar je onemogočalo dosledno izvajanje delovnih procesov ter nadzor nad njimi. Prav tako je bilo veliko odprtih vprašanj z občinami, kjer izvajamo gospodarsko javno službo, ki smo jih vsaj delno že uspeli zaključiti, med drugim poračuni za opravljene storitve v preteklih letih, vpeljava enotnega standarda gospodarske javne službe in enotna cena storitev ter odločitev vseh lastnic družbe o preoblikovanju podjetja v javno podjetje.

V Javni holding Maribor je leta 2020 vstopilo šest mariborskih podjetij. Kako je vstop v Javni holding vplival na poslovanje Snage?

Snaga je na JHMB prenesla 15 zaposlenih iz služb pravo, kadri, IT, finančno računovodske službe ter nabave in javnih naročil. Sam vstop v JHMB ni imel večjega vpliva na samo poslovanje, razen v organizacijskem smislu s selitvijo omenjenih služb in prilagoditvijo delovnih procesov v podjetju, saj smo določene aktivnosti, ki so jih prej na Snagi opravljali zaposleni, ki so bili preneseni na JHMB, morali preusmeriti na zaposlene, ki so ostali na Snagi.

Eden od ciljev Javnega holdinga je tudi uskladitev investicijskega cikla podjetja. Kakšne bodo prihodnje investicije v podjetje?

Glede na precej odprtih vprašanj, ki niso bila urejena v preteklih obdobjih, je pred nami še kar nekaj izzivov. Investicije so usmerjene predvsem v posodobitev informacijskega sistema in voznega parka, kar je nujno, če želimo kakovostno in pravočasno še naprej izvajati gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov ter tudi urejanja javnih površin.

Prav tako v prihodnje načrtujemo pripravo podlag in kasneje tudi izgradnjo objekta za mehansko in biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki bodo v nadaljevanju pripravljeni na sežig, ureditev prostora za skladiščenje odpadkov, digitalizacijo vseh delovnih procesov v podjetju, vzpostavitev strojnega vida za prepoznavanje odpadkov na smetarskih vozilih ter vzpostavitev digitalne platforme, ki bo namenjena našim uporabnikom ter določene prilagoditve sortirnice, da bo ta v celoti avtomatizirana. Ne smemo pa pozabiti še na izgradnjo novega objekta in s tem selitev sedeža podjetja Snaga na novo lokacijo, saj bo skladno s prostorskimi načrti MOM na lokaciji, kjer se sedež Snage nahaja sedaj, potekala povezovalna cesta med ulico Pariške komune in Nasipno ulico.

Pred časom so se sicer pojavile kritike, da je odvozov odpadkov v Mariboru premalo, da so premalo pogosti in podobno. Zmanjšalo se je tudi število ekoloških otokov. Kakšna je politika Snage? Na kakšne načine si prizadevate zmanjšati količino odpadkov v Mariboru? Bo morda več podzemnih zbiralnic?

Naj najprej pojasnimo, da Snaga na zbrano količino odpadkov nima vpliva. Nanjo imajo največji vpliv uporabniki naših storitev in s tem spremembami navad v času potrošniško naravnane družbe. Na spremembo navad se zelo trudimo vplivati skozi obveščanje, osveščanje in izobraževanje. Ena izmed zelo pomembnih izobraževalnih aktivnosti se je pričela s 1.2.2021 – svetovalni nadzor od vrat do vrat (pri zbiranju odpadne embalaže zbrane v rumeni vrečki). Imeli smo zelo uspešen odziv.

V Snagi se zavedamo poslanstva čistega okolja, zato se trudimo, da je okolje v katerem živimo čisto in prijetno za bivanje. Število ekoloških otokov (15) se je zmanjšalo v centru mesta, saj presegamo normativ Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Z obstoječim številom na območju Mestne občine Maribor (1.004) dosegamo stanje 4-ih zbiralnic na 500 prebivalcev, zakonodajni normativ, predpisuje 1 zbiralnico na 500 prebivalcev. Ekološki otoki se niso umikali zgolj iz vidika problematike odpadkov, ampak tudi zaradi neprimernih javnih površin za njihovo postavitev (zagotavljanje prometne varnosti iz vidika vidljivosti, uporabnikom varna in prijazna dostopnost, okolju prijazen videz), ter posledično zasedanje prometnih in urbanih površin.
Zraven ustaljenih koledarjev odvozov na lokacijah, kjer zaznamo prekomerno kopičenje odpadkov izvajamo interventne odvoze, kakor tudi v času praznikov poskrbimo za dodatne odvoze iz bolj obleganih lokacij.

Količine odpadkov lahko zmanjšamo le z bolj preudarnim in ekološkim razmišljanjem vsakega posameznika. Po nakupih nikoli ne hodimo lačni in s prisotnostjo utrujenega otroka. Pred nakupom je potrebno razmisliti, ali to zares potrebujemo, in napisati seznam potrebščin, kar dejansko potrebujemo. Izdelke, ki jih več ne potrebujemo predajajmo v ponovno uporabo. V Mariboru sta kotička ponovne uporabe zaživela na obeh zbirnih centrih in na mali tržnici v Dominikuševi ulici.

Prav tako skupaj z MOM sodelujemo pri umeščanju podzemnih zbiralnic v centru mesta in sicer v sklopu rekonstrukcij oziroma obnov posameznih predelov mesta. Investitor podzemnih zbiralnic je MOM. Predvidenih je 18 lokacij. Namen projekta je izboljšati sistem ločenega zbiranja frakcij in mešanih komunalnih odpadkov v urbanem središču, podrobneje v starem mestnem jedru mesta Maribor ter z odstranitvijo nadzemnih zabojnikov prispevati k urbanistično urejeni in uporabnikom prijazni komunalni infrastrukturi za zbiranje odpadkov.

V kolikšni meri so odpadki v Mariboru “težava”, če sploh?

Odpadki na zbiralnicah predstavljajo dodatne izzive, saj so zbiralnice (ekološki otoki), namenjene ločevanju določenih vrst frakcij. V mestu predstavljajo številne izzive glede nedovoljenega prepuščanja odpadkov, saj se le-ti odlagajo izven zabojnikov, v zabojnikih se odlagajo odpadki, ki ne sodijo vanje, kartonska embalaža se ne stiska.

Vse to predstavlja dodatne stroške čiščenja teh lokacij, ob tem neurejene zbiralnice kazijo podobo mesta. Največ kršitev zaznavamo na lokacijah, ki so odmaknjene od urbanega dela naselja in tako niso izpostavljena očem mimoidočih in na lokacijah ekoloških otokov ob cestah skozi naselja, kjer imajo mimoidoča vozila možnost ustavitve in odložitve večje količine odpadkov.

Računsko sodišče je pri projektu mariborske sortirnice ugotovilo le delno učinkovitost. Nadzor in upravljanje naložbe v sortirnico s strani MOM je namreč le delno učinkovita. Zakaj Snaga naložbe ni v celoti izvajala skladno z načrtom? Zakaj tudi ni zagotovila realizacije skladno z rokom?

Glede samega načrtovanja izgradnje sortirnice, upoštevanju rokov za izgradnjo ter predvidevanj o dogajanjih na trgu glede surovin in nadaljnjega recikliranja ter predvidenih količin odpadkov, ki naj bi se obdelovali na sortirnici, trenutno vodstvo družbe Snaga razpolaga z ugotovitvami iz dokumentov, ki jih je podalo Računsko sodišče, zato se do tega tudi ne bi posebej opredeljevali. Skozi celotno revizijsko poročilo pa je med drugim tudi razvidno, da je Snaga od julija 2020 do konca leta 2021 izvedla vrsto ukrepov, ki bodo v prihodnje vplivali na drugačno, spremenjeno delovanje sortirnice.

V prvem letu delovanja sortirnice je bil izid negativen. Kakšni ukrepi sledijo?

Kot že povedano smo v obdobju od oktobra 2020 do konca leta 2021 na sortirnici optimizirali delovne procese in izvedli aktivnosti za povečanje količine odpadne embalaže, ki jo obdelujemo. Napovedi, ki so bile podane pred investicijo, glede na spremenjene razmere na trgu, kot tudi zaradi že skoraj dve leti trajajoče epidemije covid-19, najverjetneje ne bomo mogli doseči.

Bo pa potrebno v prihodnje v regiji razmisliti o mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, s čimer bi lahko prekinili odvisnost od prevzemnikov, ki sedaj določajo ceno za prevzem težke in lahke frakcije, prav tako pa zadostili pogojem, ki jih nalaga področna zakonodaja. Cilj je doseči samozadostnost in s tem okoljske cilje, ki jih nalagata tako nacionalna kot evropska zakonodaja.

Snaga je lani obeležila tudi 60 let delovanja. Kakšen je ključni doprinos podjetja za Maribor in kakšni so prihodnji načrti?

Glede na osnove, na katerih se je pričela odvijati dejavnost zbiranja odpadkov pred 60 leti, je zagotovo pomemben dosežek podjetja, da smo trenutno med največjimi komunalnimi podjetji v Sloveniji z več kot 250 zaposlenimi, delujemo v osmih občinah že vrsto let in da smo skozi to obdobje dokazali, da smo lahko več kot samo družba, ki skrbi za ravnanje z odpadki. Aktivni smo namreč na več področjih, kjer svoje delo opravljamo kvalitetno in strokovno.

Za mesto Maribor je ključno, da izvajamo dejavnost zbiranja nemoteno ves čas obstoja podjetja, in to delo opravljamo kakovostno in pravočasno. Hkrati izvajamo tudi koncesijo za urejanje javnih površin in upravljamo z zavetiščem za živali ter akvarijem terarijem. Gre za široko paleto dejavnosti, ki jih ustrezno obvladujemo in s tem dokazujemo, da smo podjetje, ki ni samo podjetje za zbiranje odpadkov – kar je sicer naša osnovna dejavnost – ampak tudi druge dejavnosti, ki lahko pomembno vplivajo na ugodno bivanje občank in občanov v mestu.

Hkrati je mesto Maribor z investicijo v sortirnico pridobilo objekt za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki ga je potrebno glede na dejanske razmere na trgu prilagoditi in ves čas optimizirati, tako da izkažemo in predstavimo, da smo pričeli v Mariboru s samozadostnostjo glede obdelave odpadkov, in vsaj v enem majhnem delu nismo več toliko odvisni od drugih prevzemnikov na trgu.

Kot pomemben dosežek šteje tudi cenovno uravnoteženje javnih storitev in pridobitev ter ohranjanje različnih certifikatov, ki podjetju omogočajo in ga usmerjajo v kakovostno in trajnostno naravnano poslovanje. Nenazadnje pa kot dosežek šteje tudi priključitev podjetja v skupino Javni holding Maribor in s tem korak k uresničevanju še kakovostnejšega servisa za uporabnike.

Prihodnji načrti in izzivi so izjemno smeli, predvsem pa gredo v smeri doseganja samozadostnosti na področju obdelave/predelave in odstranjevanja odpadkov. Kot že povedano, bo potrebno skladno z zakonodajo vzpostaviti sistem mehansko biološke obdelave za mešane komunalne odpadke ter razmisliti o možnih predelave biološko razgradljivih odpadkov, saj zbrane količine le-teh naraščajo, smo pa v celoti odvisni od prevzemnikov na trgu, saj širše območje Maribora, tovrstnega objekta nima. Nadaljevali bomo skupaj z Mestno občino Maribor s postavitvijo podzemnih zbiralnic opremljene z ustrezno senzoriko in različnimi projekti, ki lahko pomembno doprinesejo pri ozaveščanju naših uporabnikov glede nujnosti ločenega zbiranja odpadkov in zmanjševanja količin odpadkov.

Nameravate kakšne investicije nameniti tudi v mariborsko zavetišče za živali? Pred časom so se pojavile kritike glede upravljanja Snage z azilom.

Snaga izvaja koncesijo za oskrbo zapuščenih živali že vrsto let. Dejstvo je, da tovrstna dejavnosti ni primarna dejavnost Snage, pa vendar vlogo upravljavca zavetišča jemljemo skrajno resno. Investicije v zavetišče so v domeni Mestne občine Maribor, kot koncedenta, s katerim zgledno sodelujemo in izvajamo dejavnost v skladu s predpisi. Dejstvo pa je, da zaradi visokih standardov, ki jih moramo upoštevati, izkazujemo na dejavnosti skoraj 150.000 EUR minusa, kar pokrivamo iz tržnih dejavnosti.

Konec preteklega leta se je tudi zamenjalo vodstvo azila, tako da smo aktivneje pristopili k optimizaciji delovnih procesov, spremenili smo tudi način stika oziroma komunikacije z uporabniki, kot je določeno s predpisi in kot je najprimerneje glede na potrebe in naravo dela, kar morda strankam ni bilo najbolj po godu. Pa vendar v zadnjem mesecu ne beležimo kritik, korektno smo tudi na novo vzpostavili odnos z društvom za zaščito za živali, tako da verjamemo, da bodo rezultati nove organizacije in prilagoditve procesov v kratkem pokazali tudi številne prednosti drugačnega načina delovanja.

Kaj pa akvarij terarij? Načrtujete tudi tam investicije? Kdaj sledi obnova akvarija? Se bo selil na novo lokacijo?

Akvarij terarij, podobno kot azil, sodi vsaj kar se investicij in obnov tiče ter selitve, v domeno Mestne občine Maribor. Snaga izvaja dejavnost v akvariju na podlagi podeljene koncesije. Si pa seveda želimo, da se glede na izjemno dolgo delovanje akvarija, le – temu nameni prostor, ki bo ustrezen in privlačen za obiskovalce. Akvarij terarij je dejavnost s tradicijo in dobro poznan naokoli, nenazadnje mu to dajejo tudi zaposleni, ki se vsakodnevno skrbijo za živali ter aktivno iščejo vrste živali, ki bi še dodatno privabile obiskovale in tako popestrile dogajanje v akvariju terariju. Obisk akvarija s strani otrok in tudi odraslih je zelo navdihujoč, saj jih včasih preseneti tudi naš Duško.

Na eni izmed preteklih sej je bil med pobudami tudi predlog, da bi otrokom in mladini ponudili sezonske vstopnice. Nameravate uvesti kaj podobnega?

Po poizvedovanju pri drugih kulturnih ustanovah, kot so botanični vrtovi, galerije, muzeji, nimajo uvedenih mesečnih/ letnih vstopnic, saj je izjemno težko uvrstiti prakso tovrstnih vstopnic, tudi že zaradi potrditve identitete lastnika takšne vstopnice. Prav tako bi stroški izdelave mesečnih ali letnih vstopnic zagotovo pomenili dodaten strošek, ni pa nujno, da bodo tudi izkoriščene oziroma bi se tudi odločili za nakup. Po izkušnjah, ki smo si jih pridobili tekom izvajanja dejavnosti, je zelo malo obiskovalcev, ki akvarij obišče večkrat v letu. Tako menimo, da sploh glede na okoliščine v tem trenutku, ni potrebe po uvedbi mesečnih/letnih vstopnic. V primeru, da se bodo razmere normalizirale, pa bomo proučili tudi to možnost.

Snaga si zelo prizadeva vzpostaviti “zero waste” politiko. Kako so na to pripravljeni prebivalci našega mesta? Kakšne aktivnosti potekajo s strani Snage za doseganje tega cilja?

Vizija ¨zero waste¨ ali dom brez odpadkov se prične doma z majhnimi koraki k spremembam življenjskega sloga in naših navad. Pri tem lahko naredi vsak posameznik največ. Pomembno je, da zavrnemo, česar ne potrebujemo in se naučimo reči ¨NE¨. Potrebno si je prizadevati, da minimiziramo potrošnjo in nakupujemo premišljeno. Ponovna uporaba stvari je tista, ki omogoča zaživeti stvarem v novi preobleki ali sploh pri nekom drugem. Ob tem pa je seveda še vedno pomembno, da izboljšamo tudi ločeno zbiranje virov in da nam ni vseeno, kje odpadek pristane. Samo v primeru, da pristane na pravem mestu je lahko neprecenljiva surovina za nadaljnjo obdelavo.

Občani se vedno bolj zavedajo pomena zmanjševanja količin odpadkov in s pridom koristijo različne priložnosti, ki so jim dane na tem področju. Tudi nakupi postajajo vedno bolj premišljeni, saj se uporabniki vedno bolj nagibajo k samooskrbnemu načinu življenja, k čemur pa je zagotovo doprinesel tudi koronski čas. V mestu je zaživelo tudi veliko ponudnikov stvari iz druge roke, katerih se vedno več poslužujemo.

Tudi v Snagi smo predvsem v zadnjih dveh letih naredili veliko korakov v to smer. Vpeljali smo svetovalne nadzore na terenu, s katerimi želimo izboljšati ločevanje odpadkov na izvoru, pri gospodinjstvih. V namen pridobiti čim več kvalitetno zbranih surovin za nadaljnjo obdelavo smo uvedli ločeno zbiranje odpadne embalaže na zbirnih mestih gospodinjstev v primeru individualne poselitve. Prav tako smo v predhodnem letu na pilotnem območju uvedli ločeno zbiranje papirja, papirne in steklene embalaže na zbirnem mestu gospodinjstev, ki ga bomo širili na ostala gospodinjstva v naslednjih letih, s ciljem umakniti ekološke otoke, na katerih ločevanje ni zadovoljivo. V naslednjih mesecih bomo na poskusnem območju v prid gospodarnega in odgovornega ravnanja z biološkimi odpadki v sodelovanju s partnerjem vzpostavili novejši način zbiranja bioloških odpadkov, s katerim bomo sledili cilju zmanjševanja njihovih količin in spodbujanja lastnega kompostiranja. V tem času pa uvajamo tudi bolj odgovoren in prijaznejši način ločenega zbiranja odpadnega jedilnega olja, ki prav tako predstavlja odlično surovino za nadaljnjo obdelavo v gorivo.

Zagotovo pa nismo še na točki, ko bi lahko rekli, da smo naredili na tem dovolj. Veliko je še priložnosti, tako s strani posameznikov in skupnosti ter nas, kot izvajalca službe ravnanja z odpadki, ki jih bo potrebno v prihodnje še bolj izkoristiti v prid spreminjanja družbe in okolja na bolje.

Ena izmed novosti preteklega leta so tudi kotički ponovne uporabe. Kakšen je odziv prebivalcev Maribora? Kaj je ključen doprinos teh kotičkov? Jih v prihodnje načrtujete še več?

V preteklem letu smo tudi sami pristopili k spodbujanju ponovne uporabe z uvedbo kotičkov ponovne uporabe. Takšen kotiček smo vzpostavili na zbirnem centru Lahova v Mariboru, v katerem imajo občani priložnost oddaje še uporabnih stvari. Občani se z veseljem poslužujejo te možnosti in tako smo od junija do konca leta v kotičku zbrali 1.700 kg različnih še uporabnih predmetov, ki smo jih predali partnerju, Ropotarnici Maribor. Le ta jih po potrebi obnovi, popravi in ponudi na svojih policah po simbolični ceni v uporabo novim uporabnikom. Takšne kotičke bomo v naslednjem obdobju vzpostavili tudi na ostalih zbirnih centrih, v ostalih občinah, kjer smo izvajalec službe ravnanja z odpadki.

Kotiček ponovne uporabe je v preteklem letu zaživel tudi na lokaciji tržnice na Kidričevem trgu, v katerem je organizirana tako predaja kot tudi izmenjava še uporabnih stvari.

Konec leta smo v sodelovanju s podjetjem ZEOS na obeh zbirnih centrih v Mariboru postavili tudi kotičke še uporabnih električnih in elektronskih aparatov, v katerih zbiramo še uporabne gospodinjske aparate, zabavno elektroniko, električno vrtno opremo, s ciljem, da se še uporabni aparati ne zavržejo. Tudi ti aparati se po pregledu njihove funkcionalnosti in varnosti za nadaljnjo uporabo pojavijo na trgu. Postavitev teh kotičkov je tekom leta prav tako predvidena tudi na vseh ostalih zbirnih centrih, v ostalih občinah, kjer delujemo.

Ključen pomen takšnih kotičkov je ponovna uporaba še uporabnih predmetov in tako prehod h krožnemu ravnanju. S ponovno uporabo zagotavljamo, da predmeti ne končajo po nepotrebnem v predelavi materiala, podaljšujemo njihovo življenjsko dobo in tako prispevamo k manjši porabi naravnih virov za proizvodnjo novih izdelkov.

Med sodelavci slovite kot zelo priljubljen delodajalec. Kaj pripisujete temu? Kaj vam to pomeni?

Delujem na način, da morajo biti zadeve kakovostno in pravočasno urejene, da imamo vzpostavljen pošten, iskren odnos in da sem zgled vsem zaposlenim. Zavedam se, da so ljudje ključni za uspešnost podjetja in njegovo delovanje in da tiste, ki so prizadevni tudi nagradim. Od svojih vodij pričakujem, da se ukvarjajo s sodelavci, da imajo možnosti izraziti, kaj bi izboljšali, da so zaposleni slišani in da skupaj iščemo rešitve za boljše delovanje celotnega podjetja in to ne samo znotraj podjetja, ampak tudi do uporabnikov. Dejstvo je, da je dejavnost ravnanja z odpadki ena ključnih v samem sistemu delovanja širše skupnosti in da so vsi zaposleni, ki v tej dejavnosti delujejo, pomembni za družbo in dajejo izjemen prispevek k čistemu okolju in ohranjanju našega planeta.

 

Zelo se trudimo dejansko živeti z našim sloganom:

BODIMO MODRI, OHRANIMO ZELENO IN OSTANIMO ZDRAVI.

In imamo recept za to, ki ga zapišemo v kratici – 3 x K + N + 5 x P.
Pomen le tega pa naj ostane še naša skrivnost.