V občini Duplek so v zadnjem obdobju uspeli uresničiti nekaj večjih projektov, med katerimi po vrednosti naložbe zagotovo izstopa večnamenska športna dvorana. Pred občino pa je še precej velikih izzivov; gradnja kanalizacije, dom starostnikov, dograditev vrtca v Spodnjem Dupleku in še bi lahko naštevali. Več o tem pa tudi o praznovanju občinskega praznika nam je povedal dupleški župan Mitja Horvat.

Pred časom ste podpisali pogodbo z izvajalci za energetsko sanacijo šol. Kako napreduje ta projekt?

Na vseh treh objektih, v Dupleku, Koreni in Žitečki vasi, so se dela že začela. Ponekod so posamezne faze tudi že zaključene. Sanacija poteka po načrtu, po naši oceni tako s strani zasebnega partnerja kot tudi izvajalca zelo korektno. Pri šoli v Koreni so že vgrajene vrtine, vse je pripravljeno za montažo v kurilnici, enako velja za Spodnji Duplek in Žitečko vas. V Spodnjem Dupleku je že izvedena fasada na severnem delu šole, trenutno poteka obnova stare telovadnice. Streha je prekrita, prav tako je vgrajeno novo stavbno pohištvo, v izdelavi je fasada. V Žitečki vasi so prekrili stari del šole. Ob novem energetskem ovoju bodo še prebelili staro fasado šole. Osnovni namen projekta je energetska obnova teh javnih objektov in njihovo učinkovito upravljanje. To bo opravljal zasebnik, ki ima s tem veliko izkušenj, mi pa pričakujemo, da bomo imeli tudi po 15-ih letih dober vir za ogrevanje, učenci pa izboljšane pogoje za bivanje v šolah. Obnavljali bomo, v času šolskih počitnic, tudi notranjo razsvetljavo v šolah. Celoten projekt bo zaključen do začetka nove kurilne sezone.

Pri šoli v Koreni so že vgrajene vrtine, vse je pripravljeno za montažo v kurilnici, enako velja za Spodnji Duplek in Žitečko vas.

Pri energetski sanaciji gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, pri katerem se 49 odstotkov upravičenih stroškov financira s strani države, 51 odstotkov financira zasebnik iz prihrankov, neupravičeni stroški pa so na plečih občine, kar je za lokalno skupnost zelo ugodno.

Kako je z načrtovanim projektom igrišča z umetno travo pri osnovni šoli v Spodnjem Dupleku?

Ta projekt si seveda vsi želimo. V proračunu je bil zastavljen ob predpostavki sofinanciranja Fundacije za šport, žal pa smo pred nekaj dnevi v zvezi s tem prejeli negativno odločbo. Verjamem, da bomo uspešni prihodnje leto in na letošnjem razpisu NZS, s tem da bomo združili obe fazi in leta 2022 investicijo tudi zaključili. Potrebe po novem igrišču se pojavljajo zlasti zaradi Nogometnega kluba Duplek, predvsem njihove nogometne šole. Če namreč na glavnem igrišču potekajo tekme in treningi, se lahko hitro pojavijo težave s kakovostjo podlage. Mlajše selekcije, pa tudi članska ekipa, bi imele na novem igrišču idealne pogoje za kakovostno izvedbo treningov.

Kako daleč ste z izgradnjo kanalizacije v Zgornjem Dupleku? Kako ste uspešni pri malih čistilnih napravah? Koliko gospodinjstev imate kanalizacijsko pokritih?

Gre za enega izmed vitalnih projektov za nadaljnji razvoj občine. V luči aktualne problematike onesnaženja v občinah v naši bližnji okolici je to nekaj, kar mora biti v sedanjem času standard. Zato smo izkoristili možnost sofinanciranja preko državnega razpisa, ki zagotavlja sredstva za kanalizacijo nad 2 tisoč populacijskih enot. Tako da so projekti za kanalizacijo v Zgornjem Dupleku pripravljeni, naša vloga pa že nekaj časa čaka na odobritev za evropska kohezijska sredstva.

Tako da so projekti za kanalizacijo v Zgornjem Dupleku pripravljeni, naša vloga pa že nekaj časa čaka na odobritev za evropska kohezijska sredstva.

Iz tega naslova si obetamo 1,345 milijona evrov, celotna vrednost projekta je ocenjena na 2,083 milijona evrov brez DDV-ja. Pozitivno je to, da se je po več kot pol leta vloga premaknila z Ministrstva za okolje in prostor na Službo vlade za lokalno samoupravo. Smo torej na »ciljni ravnini« in verjamemo, da bomo uspešni. Morda bomo že letos jeseni začeli z nekaterimi deli in projekt zaključili do leta 2022. Naša občina je sicer vezana na centralno čistilno napravo v Dogošah, bo pa vseeno potrebno pri nas urediti kar nekaj črpališč in v času gradnje tudi zapreti kakšno cesto.
Naj povem, da ima naša občina zelo specifično lego, kar ima za posledico, da je višinski del naselij zelo težko pokriti z javnim kanalizacijskim omrežjem. Te kanalizacije v Koreni, Zimici in Jablancah praktično ni in je tudi ne predvidevamo. Želimo pa si čimprej spraviti pod streho ravninski del naselij, da lahko potem začnemo s projektom sofinanciranja malih čistilnih naprav. To bo naš največji izziv v prihodnje na področju odpadnih vod, ki se ga bomo, če bo šlo vse po načrtih, lahko lotili že prihodnje leto.

Pred časom ste na novo asfaltirali povezavo z Lenartom. Kakšne načrte imate še z obnovo cest v prihodnje?

Za obnove oziroma preplastitve občinskih cest vsako leto v proračunu namenimo vsaj 100 tisoč evrov. Letos bomo preplastili krajše cestne odseke, ob tem pa dobro sodelujemo z Direkcijo RS za infrastrukturo. Ravnokar smo zaključili z ureditvijo križišča in umestitvijo avtobusne postaje v Zgornji Koreni, ob tem pa želimo dokončati večletni projekt rekonstrukcije državne ceste od Zgornjega Dupleka skozi naselja Spodnji Duplek, Dvorjane in Vurberk. Večja občinska investicija letos bo 1. faza rekonstrukcije ceste na Vurberku, v spodnjem delu pod Marofom oziroma pod Farošakom. Na tem področju nas čaka še veliko delo, zavedamo pa se, da se je teh stvari potrebno lotili postopoma.

Ali na območju občine načrtujete tudi nove kolesarske poti?

Vključeni smo v mrežo državne Dravske kolesarske poti in v okviru Las-ovega medobčinskega projekta urejamo povezavo preko reke Drave z občino Starše. Pod okriljem projekta Naša Drava se predvideva projektiranje vlečnice oziroma košare za prehod kolesarjev preko reke, kar bo umeščeno na prostor, kjer tradicionalno poteka tekmovanje gasilsko reševalnih čolnov. Ta pridobitev bi zagotovo postala velika turistična atrakcija, hkrati pa tudi velika pridobitev za kolesarje, ki bi imeli možnost krožne poti od Maribora, Dupleka in na drugi strani do Starš in Miklavža na Dravskem polju. Z uporabo košare bi se lahko izognili nekoliko nevarnejšemu odseku ceste na naši strani, od Vurberka do Ptuja. Vemo, da trasa Dravske kolesarske poti poteka po drugem bregu reke. Pri nas gre za odsek B, ki smo ga uspeli naknadno vključiti v projekt. S tem bomo popestrili Dravsko kolesarsko pot s turističnimi atrakcijami, kot sta naš Wake park in vurberški grad.

Pod okriljem projekta Naša Drava se predvideva projektiranje vlečnice oziroma košare za prehod kolesarjev preko reke, kar bo umeščeno na prostor, kjer tradicionalno poteka tekmovanje gasilsko reševalnih čolnov.

Sicer pa je v fazi projektiranja trasa Dravske kolesarske poti po kroni nasipa od Mestne občine Maribor do Dupleka ob pločniku. Verjamem, da bodo projekti kmalu zaključeni in da bomo lahko začeli kandidirati za sofinancerska sredstva s strani države ali Evropske unije.

Če se ne motim, ste za obnovo gradu Vurberk pridobili določena sredstva Ministrstva za kulturo?

Za obnovo vurberškega gradu, da preprečimo nadaljnje propadanje ruševin in zagotovimo večjo varnost, vsako leto namenimo določena sredstva. V okviru prijave Vurko festa na Las-ov razpis smo pridobili sredstva za postavitev novega odra iz macesnovih podnic in za obnovo sanitarij v gradu Vurberk. Pomembna pa je tudi pozitivna odloča s strani Ministrstva za kulturo, pri katerem smo uspešno kandidirali za sredstva. S tem denarjem bomo sanirali razpoko na tribuni oziroma na obzidju in obnovili stranski stolp.

Vse prireditve v juniju bomo tako nemoteno izpeljali, 2. julija sledi še nastop Siddharte, nato obnova, konec avgusta pa predvidevamo še nekaj drugih koncertov. Mislim, da sta potrjena Marko Škugor in Nina Pušlar.

Ta dela bomo opravili v juliju, ko na prizorišču ne bo koncertov. Vse prireditve v juniju bomo tako nemoteno izpeljali, 2. julija sledi še nastop Siddharte, nato obnova, konec avgusta pa predvidevamo še nekaj drugih koncertov. Mislim, da sta potrjena Marko Škugor in Nina Pušlar. Če bi želeli grad Vurberk obnoviti po naših načrtih, bo potrebovali za vsaj 10 občinskih proračunov sredstev. Vedno pa pravim, da je potrebno imeti vizijo, željo, ki nas ženeta naprej, da pridobivamo sredstva in da je potem napredek, čeprav postopoma, vendarle viden.

Kako je v vaši občini z možnostjo individualnih gradenj za mlade družine? Z novim vrtcem v Žitečki vasi ste ponudili dodatna mesta za otroke. Beležite prirast prebivalstva?

Pojavlja se nam trend prirasta. Zlasti v Spodnjem Dupleku smo se vedno soočali s prostorsko stisko v vrtcu. Corona efekt je, kot kaže, v letu 2020 nekoliko vplival na zmanjšano nataliteto, lahko pa najbrž tudi tokrat, kot po vsaki krizi, pričakujemo »baby boom«. Sicer pa verjamem, da so se nove možnosti gradnje pojavile s sprejemom občinskega prostorskega načrta. Nekaj potenciala za novogradnjo na območju občine obstaja, je pa to tudi stvar individualne pobude, za katero verjamem, da je bo več po corona obdobju. Če smo z vrtcem v Žitečki vasi uspeli pogasiti pritiske na predšolsko vzgojo in na podružnično šolo, pa je potrebno upoštevati, da na koncu vse te večje, številčnejše generacije prehajajo v skupno šolo v Spodnjem Dupleku. Tudi tukaj pripravljamo načrte za dograditev vrtca, s čimer se bodo sprostili prostori v šoli. Po drugi strani pa se soočamo tudi z neenakomernim priseljevanjem. Tako ima zavod v Koreni težave zaradi manjštevilčnih generacij. Tukaj smo pred izzivom; več kot investiramo v spodnjem delu, več ljudi privabimo sem, hkrati pa s tem delamo »škodo« osnovni šoli in vrtcu v Koreni, v katera smo v preteklih letih prav tako veliko vlagali. Tam so prostori popolnoma obnovljeni, tako da je prav, da so tudi dobro izkoriščeni.

Verjamem, da če bo ugodna ekonomska klima, bomo v naši občini veliko gradili. Tudi kak manjši stanovanjski stolpič v Zgornjem Dupleku, o čemer že potekajo pogovori. Prav tako o gradnji trgovskega centra.

Na voljo imamo nekaj zazidljivih območij, tudi v centru občine, ki zahtevajo pripravo podrobnih prostorskih načrtov. Če bomo uspeli pridobiti kakšnega strateškega investitorja, potem bi bilo to na njegovih plečih. V vsakem primeru pa bomo ta območja z OPPN-ji postopoma pripravljali, letos bomo poskrbeli za dve takšni območji. Verjamem, da če bo ugodna ekonomska klima, bomo v naši občini veliko gradili. Tudi kak manjši stanovanjski stolpič v Zgornjem Dupleku, o čemer že potekajo pogovori. Prav tako o gradnji trgovskega centra. Sam pa si bolj želim, da bi bilo čim več kakovostne individualne gradnje na strjenih območjih, saj so veliki bloki velikokrat zaradi subvencioniranja tržnih najemnin breme občine. Poleg tega pa se tudi pri nas pojavljajo nesoglasja pri skupnem bivanju ljudi iz podeželja in priseljencev iz večjih mest.

Kako gledate na možnosti črpanja evropskih sredstev za vašo občino? So še kakšni projekti v predalu, ki bi bili potencialni za evropska sredstva?

Nova finančna perspektiva pred nas postavlja nove izzive. Vsaj na nivoju idejnih zasnov imamo nekaj teh projektov. Še bolj si želimo vzpodbujati turizem, zelen razvoj, zeleno gospodarstvo. Na zadnji izredni seji smo potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta izgradnje doma za starostnike. Letos smo po mnogih letih tudi za ta namen pridobili zemljišče v centru Spodnjega Dupleka, za ambulanto proti Krajinskemu parku Drava, v tako imenovanem Centru 2, kjer predvidevamo širitev naselja Spodnji Duplek. Ta lokacija je za dom starostnikov zaradi neposredne bližine zdravstvene oskrbe zelo primerna.

Zaenkrat smo potrdili investicijsko dokumentacijo za 60 postelj, tako da gre za manjšo enoto doma. V tem projektu se namreč povezujemo z Domom Danice Vogrinec Maribor.

Seveda si bomo za ta projekt prizadevali pridobiti sredstva EU skladov ali, če ne bo to mogoče, sredstva zasebnih vlagateljev, in na ta način tudi na področju oskrbe za starostnike naredili korak naprej. Zaenkrat smo potrdili investicijsko dokumentacijo za 60 postelj, tako da gre za manjšo enoto doma. V tem projektu se namreč povezujemo z Domom Danice Vogrinec Maribor. Verjamem, da bomo imeli za uspeh veliko več možnosti, če bodo projekti pripravljeni in če bo zemljišče zagotovljeno.

V občini zelo dobro deluje tudi medgeneracijski center v Dvorjanah.

Res je. Ta medgeneracijski center se je v zadnjih dveh, treh letih zelo dobro prijel. Obiskuje ga veliko ljudi starejše generacije, druženje pa velikokrat popestrimo z obiskom šolskih in predšolskih otrok iz Dvorjan. Moram povedati, da smo imeli veliko srečo z animatorko, prav tako se moram zahvaliti vsem društvom, ki dajejo centru pravi utrip. Tam se je v obdobju pred corono res zbiralo ogromno ljudi, še posebej v času posameznih prireditev. Vedno trdim, da v občni niso vitalnega pomena le infrastrukturni projekti, ampak tudi družabni utrip. Mislim, da tudi ljudje to cenijo.

Vedno več se dogaja tudi v veliki večnamenski dvorani, ki ste jo zgradili lani. Kako je z njeno zasedenostjo?

Športno dvorano smo uradno predali namenu lani oktobra. Kljub epidemiji je bila ves ta čas živa, je pa res, da večina občanov zaradi veljavnih ukrepov ni imela možnosti uporabe ali vsaj ogleda dvorane. Seveda je tu še veliko potenciala, da bo objekt polno zaživel. Tudi v tistih najstrožjih časih karanten so jo uporabljali profesionalni športniki – gostili smo žensko futsal ligo. Sedaj v njej trenirajo že tudi rekreativci, šolarji, v okviru občinskega praznika pripravljamo tudi dan odprtih vrat športne dvorane, da si jo bodo lahko ogledali tudi tisti, ki morda v njej ne bodo nikoli športno aktivni. Dvorana je zagotovo ena največjih pridobitev v zgodovini naše občine, nekaj, o čemer so sanjale mnoge generacije. To pridobitev si štejem tudi za svoj lastni uspeh.

Še vedno ste zelo prepoznavni po jezeru – Wake parku Dooplek. So glede tega v načrtu kakšne dodatne investicije, ureditve ali širitve?

Pri Wake parku gre za dobro sodelovanje zasebnika in občine. Pred leti smo bili res pionirji v tem, kako oživiti zapuščeno gramoznico, ki se nahaja na poplavnem območju in območju Nature 2000. Po vseh usklajevanih z ribiško družino, vodarji in naravovarstveniki smo uspeli zgraditi pregradni nasip, ki ločuje rekreacijsko območje od naravovarstvenega. Potem smo uspeli pridobiti investitorja, ki je prepoznal potencial gramoznice za območje športne rekreacije. Tam smo kot prvi v polnem obsegu dobili vlečnico za deskanje na vodi, kar privablja številne obiskovalce oziroma posameznike, ki jim je ta šport blizu. Veliko ljudi pride tudi zaradi terase, ki omogoča pogled na jezero.

Ob tem smo uspeli vzpostaviti tudi sobivanje med ribiči, sprehajalci in deskarji, kar je velik uspeh, v nadaljevanju pa bo potrebno še dodatno graditi na infrastrukturi in predvsem na ekologiji.

Občina pa je to območje za tiste, ki tja ne prihajajo zaradi deskanja, nadgradila z urbano opremo, motoričnim parkom in igrali za otroke. To je res ena vrhunska kombinacija, ki se kaže tudi v odzivu obiskovalcev od blizu in daleč, zlasti v času vikendov. Vse to spet pomeni nove izzive v naprej. V okviru naravovarstvenega projekta bomo na tem območju postavili interpretacijsko točko, v okviru katere bo širša javnost izvedela, zakaj se ta območje nahaja v Naturi 2000. Ob tem smo uspeli vzpostaviti tudi sobivanje med ribiči, sprehajalci in deskarji, kar je velik uspeh, v nadaljevanju pa bo potrebno še dodatno graditi na infrastrukturi in predvsem na ekologiji. Občina namreč vsak ponedeljek vlaga veliko naporov v to, da odpelje vse tiste odpadke, ki jih za vikende v Wake parku pustijo obiskovalci. Še daleč smo namreč do zavedanja, da je potrebno vse tisto, kar na neko območje pripeljemo, tudi odpeljati.

Občina postaja prepoznavna tudi po dobro organiziranih prireditvah. Za vami je Vurko fest, lani, še pred epidemijo, ste organizirali odmevno proslavo ob kulturnem prazniku. Odmevna je tudi likovna kolonija Duplekart, pa lanski dupleški špor(t)het … Kako je letos?

Na zadnji seji občinskega sveta pretekli teden smo potrdili prejemnika naziva častni občan in prejemnika enega najvišjih občinskih priznanj – zlatega grba. Na petkovi (18.6.) slavnostni podelitvi bomo naziv častni občan podelili dvorjanskemu župniku Ivanu Vodebu, ki že 40 let deluje v naši občini. S svojim vzgledom in delovanjem je zelo priljubljen ter velja za izrazito nekonfliktno osebo. O njem se pohvale slišijo tako s strani vernikov kot tudi tistih, ki cerkve ne obiskujejo. Za prejemnico zlatega občinskega grba pa smo potrdili dr. Bredo Mulec, ki izhaja iz naše občine, že vrsto let pa deluje na znanstvenem področju, je doktorica prava, in pa tudi na literarnem področju. S številnimi literarnimi deli skrbi za promocijo občine Duplek, nenazadnje je tudi Vurko fest nastal na osnovi njenih pravljic, ki temeljijo na mitološkem izročilu naših krajev. Na osnovi vsega tega, tudi dragocenih člankov o zgodovini naše občine, ki jih prispeva za vsakokratno izdajo Dupleških novic, si absolutno zasluži zlati občinski grb. Poleg tega bomo podelili tudi priznanja župana, prav tako Glonarjevo plaketo za največje dosežke na področju kulture.

V okviru Dupleškega tedna bomo petkovo osrednjo občinsko prireditev z glasbeno gostjo Evo Boto pripravili v športni dvorani v Dupleku. Naslednji dan, v soboto (19.6.) sledi dan odprtih vrat nove športne dvorane, ko se nam bodo po nekajmesečnem premoru znova predstavila naša športna društva.

V okviru Dupleškega tedna bomo petkovo osrednjo občinsko prireditev z glasbeno gostjo Evo Boto pripravili v športni dvorani v Dupleku. Naslednji dan, v soboto (19.6.) sledi dan odprtih vrat nove športne dvorane, ko se nam bodo po nekajmesečnem premoru znova predstavila naša športna društva. V sodelovanju z gasilskimi društvi bo občina poskrbela za pogostitev in osvežitev obiskovalcev. Na koncu pa sledi zabava s Karneval bandom. V nedeljo pa bomo, po lanskoletnem uspehu, znova priredili Dupleški špor(t)het. Gre za kulinarično street food razvajanje ob dupleškem jezeru (območje Wake parka), kjer bodo na številnih stojnicah ob jezeru na voljo različni brezplačni degustacijski meniji. Skupaj z Bratoma Malek iz Športno cirkuškega društva bomo poskrbeli za animacijo najmlajših. Na voljo bo tudi izposoja manjših čolničkov, pa zorb žoge, napihljiva igrala, … V okviru projekta Naša Drava bo možna izposoja supov, kajakov, … Vse brezplačno za čudovito preživeto nedeljo. Vrhunec vsega tega prazničnega dogajanja pa bo letos 25. junija na gradu Vurberk, kjer bo potekal že 29. Vurberški festival.

Za konec še eno vprašanje. Boste tudi letos občanom podeljevali vavčerje?

Letos vavčerjev zaradi visokih izdatkov za prireditve nismo predvideli. Lani so bili vavčerji s precej simboličnimi zneski neke vrste solidarnostna gesta. Verjamem, da bodo ljudje sami dali svoj vavčer vsem tem našim gostincem in tistim, ki so morali svoje storitvene dejavnosti zaradi lock downa zmanjšati. Po vsaki krizi pride nov val optimizma, za katerega pa upam, da bo vzdržal tudi jesen. Naj končam z besedami, s katerimi sem zaključil občinsko sejo. Vsem želim zeleno jesen.