Svojo športno kariero je začel kot košarkar pri mariborskemu Braniku, kjer so igrali tudi v drugi jugoslovanski ligi in večinoma v prvi slovenski, kasneje pa je z veteransko ekipo Štajerska uspešno nastopal po Evropi, leta 2012 so postali celo evropski prvaki nad 50 let. Športu je predan vse do danes, saj se rekreativno ukvarja še s smučanjem, karatejem in kolesarstvom. Vse življenje pa je Rastko Vrečko sicer predan alpinist pri Akademskem planinskem društvu (APD) Kozjak, ki niza vzpone pri nas, v Alpah in tudi v Aziji, kjer se je povzpel na Himalajo in Pamir. Od leta 2014 je načelnik Odbora za varstvo gorske narave Podravja pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), kjer 37 planinskih društev Podravja aktivno skrbi za varstvo narave. Odbor izobražuje planince za Gorske stražarje, najbolj znana tradicionalna dejavnost pa je vsakoletno varovanje velikonočnice ob cvetenju na Boču.

Rastko Vrečko, osebni arhiv

Kako ocenjujete trenutno stanje z vidika turistične ter športno rekreativne ponudbe na Pohorju?

Pohorje (vsaj mariborski del) je zadnje leto vključeno v slogan Zavoda za turizem Maribor, Pohorje. Pohorje pa predstavlja in vabi nanj pod sloganom Visit Pohorje.
Trenutno je z vidika športno rekreativne ponudbe kar obsežno glede vsebine, smučanja, vendar neustrezno izvedeno z zastarelo opremo in kroničnim pomanjkanjem snega.  Več bo treba narediti na letni ponudbi. Sedaj sta samo kolesarska spust steza in poletno sankališče.
Turistično pa ni preveč razvito. Nekoč je bilo veliko koč, gostiln in počitniških domov, ljudje so hodili od ene koče do drugega planinskega ali počitniškega doma.

Kakšne so razvojne težnje Pohorja, kaj lahko pričakujemo?

Glavna razvojna težnja je premakniti glavno smučišče (za tekmo Zlate lisice) višje in pripraviti alternativni progi. Ali pa se bo treba sprijazniti z dejstvom, da nikjer več ne obratujejo smučišča na manj  600 m nadmorske višine.

V katero smer se Pohorje, glede na načrte Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje in strategije turizma Mestne občine Maribor dolgoročno razvija?

Razviti ga želimo kot Regijski park Pohorje, kar pomeni, da bo ustrezno zakonsko bolje zaščiteno pred preveliko gospodarsko in neorganizirano športno eksploatacijo. Osnovni cilj mora biti ohranitev narave in pohorskih posebnosti (jezera, planje, barja, pragozd). Na zakonsko ureditev že več let pritiskamo vsi deležniki: planinci, lovci, gozdarji, gobarji in društvo Narava Pohorja. Na lanskem Dnevu za Pohorje smo znova poslali zahtevo za ustanovitev Regijskega parka Pohorje državnemu zboru in vladi.

Kako pa ocenjujete angažma na lokalni in državni ravni za ponovno obuditev Pohorja kot športne in turistične destinacije?

Na obeh ravneh je pomanjkljiv angažma lokalne in republiške politike. Na državnem nivoju ne uspemo z strožjo zakonodajo zaščititi nedovoljeno vožnjo v naravi z motorji in štirikolesniki, kar je ravno na Pohorju največja težava v državi. Je dovolj nizko in lahko dostopno, pa blizu meje, saj je bilo opaženih tudi veliko tujcev, ki izkoristijo našo pomanjkljivo zakonodajo. V Avstriji jim preti odvzem vozila, pri nas pa katastrofalno nizka kazen 40 evrov.
Tudi na lokalnem nivoju pogrešamo vsaj občinske odloke, za uvedbo ukrepov za zmanjšanje divjih voženj v naravi.

Kaj je po vašem mnenju potrebno, da Pohorje spet postane zanimivo za rekreativce in turiste?

Končno se dogovoriti med sedmimi podpohorskimi občinami, upravljalci športnih terenov in naprav, ter lastniki zemljišč, kmeti, o rekreativnih površinah, dovoljenjih za igrala, vlečnice in podobnih objektov, omogočiti kulinarično ponudbo lokalnih pridelovalcev.

Kakšne spremembe lahko torej pričakujejo planinci in pohodniki?

Za planince in pohodnike je infrastruktura primerno urejena, mreža planinskih poti je razvejana in označena. Z rešitvijo drugih površin, bi lahko sprostili planinske poti samo za pohodnike in planince.  Nekatere poti pa so že sedaj označene za dvonamensko rabo (označevalne modre table), ki omogočajo tudi turnim kolesarjem uporabo nekaterih planinskih poti.

Kakšne spremembe se obetajo za kolesarje, voznike štirikolesnikov in krosiste?

Kot rečeno, kolesarji niso taka težava, imajo Bike park na Pohorju, turni kolesarji pa so odsek v planinskih društvih in imajo označeno turno kolesarsko pot čez Pohorje in po Sloveniji.
Za motorna vozila pa si prizadevamo popolno prepoved voženj v naravi. Bilo je nekaj pobud, da se le tem uredi organiziran poligon, vendar ne na področju Nature 2000 oz. predvidenem regijskemu parku, morda kje na obrobju ali na kakšnem drugem terenu v občinski ali zasebni lasti.

Kaj pa zimski turizem, kakšne spremembe bodo uvedene na tem področju?

Pohorje je od nekdaj znana zimska športna destinacija. Želimo ohraniti tudi alpsko smučanje, čeprav je trend vedno slabših zim. Tekmovalno smučanje na mariborskem Pohorju se v tem času intenzivno rešuje v povezavi s stroko (športno, gozdarsko in okoljsko) s prestavitvijo tekmovanj iz doline navzgor.  Razvijale se bodo druge oblike zimskega športa, torej tek na smučeh, krpljanje, turna smuka, crosscountryski, sankanje.

Kako problematične so še nedovoljene vožnje s štirikolesniki in motorji po Pohorju? Kakšne sankcije in rešitve predvidevate?

Kot že rečeno, je prav to največja težava Pohorja. Nedovoljena vožnja z motornimi vozili uničuje tla ali urejeno pohodno pot in pa podrast. Izpušni plini uničujejo višinski zrak in floro, zvočno onesnaženje pa plaši živali in ljudi. V odboru za varstvo gorske narave pri PZS, smo že večkrat podali predloge za spremembo zakonodaje, ki bi obvezala prodajalce vozil, ki so najpogosteje udeležena v nedovoljenih vožnjah v naravi, štirikolesnikov in krosmotorjev, k obvezni prijavi nakupa Upravni enoti in obvezni registraciji, da bi bili kršitelji lažje izsledljivi. Poleg tega pa bi za tak nakup bila potrebna obvezna obrazložitev nakupa, saj običajni posamezniki tega nakupa ne morejo upravičiti. Nakup kros motorja je upravičen in dovoljen samo Motokros klubom, drugim osebam ne bi smelo biti to omogočeno. Enako velja za štirikolesnike, ki jih upravičeno nabavijo kmetje, vzdrževalci cest in površin ipd. V prosti uporabi je to nesmiselno.