Pred slabim letom dni smo bili priča nastanku nove stranke Naša dežela, ki pa zaradi naraščajoče priljubljenosti nakazuje, da utegne biti prihodnje leto resda prevetrilo razmere na političnem parketu, kot pove tudi predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec, vsaj kar zadeva stanje na političnem parketu. Med osrednjimi cilji programa ostaja decentralizacija in naslavljanje potreb državljank in državljanov na vseh nivojih, Pivčeva pa obenem pove, da bi povabilo v vlado znotraj stranke sprejeli ne glede na orientiranost, vendar se na volitve podajajo samostojno. Nikakor ne zanika, da še vedno simpatizira s kmetijskim resorjem, kjer je pridobila potrebne izkušnje za samostojno karierno pot v politiki in spoznala potrebe in cilje ” s terena”. V Mariboru opaža spremembe, ki sovpadajo z aktualnim vodstvom, a hkrati meni, da si štajerska prestolnica, kot mesto z največjim potencialom v Sloveniji, zasluži kvaliteten program, ki bi mu omogočal slednje opolnomočiti. Sicer uspešna političarka in poslovna ženska, obenem pa mama dvema sinovoma, ki je v preteklosti zaradi domnevnih koruptivnih afer dvigala nemalo prahu, pove, da se prah vse do danes ni polegel, epilog pa še vedno pričakuje.
Skorajda se izteka prvo leto obstoja in delovanja stranke Naša dežela. Kako ocenjujete vaš obstoj in vpliv na političnem parketu?
V prvem letu dela smo v stranki Naša dežela zgradili močno in razvejano mrežo stranke po celotni Sloveniji, postavili operativno strukturo stranke in strokovne odbore. Izjemno ponosni smo, da s svojim osebnim zgledom vsakdan nastopamo kot slušatelji zgodb ljudi na terenu, hkrati pa sprostimo svojo ustvarjalnost in s tem nenehno iščemo poti za iskanje rešitev, prednostno usmerjenih v izhod iz krize, ki jo je povzročila epidemija in blaženje posledic le-te na mnogih področjih.
Menimo, da s tem postavljamo temelje politične stranke in drugačne politike, ki jo želimo v slovenski politični prostor umestiti za dolgo obdobje ter iščemo rešitve za področja, ki smo jih dolga leta odlagali na stran v duhu različnih političnih prepričanj in nezmožnosti iskanja kompromisov ter v konkretno zastavljene strateške cilje usmerjenih rešitev, ki jih Slovenija nujno potrebuje.
Potem ko ste se morali spoprijeti z očitki zaradi prepletanja službenih in zasebnih obveznosti, ste izgubili podporo poslanske skupine in sveta stranke, nato pa odstopili kot predsednica DeSUS in kmetijska ministrica, so številni ocenjevali kot konec vaše politične kariere. Po predahu ste se tokrat odločili za samostojno kariero v politiki. Zakaj?
Moja odločitev za samostojno politično iniciativo izhaja iz osebnega prepričanja, da želim svoje znanje in energijo in vztrajnost usmerjati v reševanje potreb, ki jih neprestano zaznavam na terenu med ljudmi. Ustvarjene družbene krivice, nakopičene stiske ljudi, hkrati pa neizkoriščeni potenciali države, tako na gospodarskem, socialnem, kulturnem, športnem in izobraževalnem področju zame predstavljajo glavni motiv, da v stranki Naša dežela prevzamemo odgovornost in pomagamo pri razvoju Slovenije.
Od kod odločitev za ustanovitev lastne stranke? Je razlog tekmovalnost, neuresničeni cilji…
Velikokrat moramo zato, da nekaj spremenimo, enostavno ubrati drugačno pot. Odločitev za ustanovitev lastne stranke ni bila lahka, saj nosim občutek odgovornosti do volivk in volivcev, ki mi bodo zaupali njihovo zaupanje ter si vzeli čas in odšli na volitve. Hkrati pa cenim njihovo zaupanje, ki so ga vzpostavili do mojih besed, dejanj. Toda na koncu mi je s pomočjo ljudi na terenu uspelo zbrati pogum in se odločiti za svojo lastno politično pot, ki jo iz temeljev gradim s svojimi somišljeniki.
Podpora stranke, glede na javnomnenjske raziskave, narašča. Kako jo doživljate?
Podporo stranke ocenjujem kot izjemno, saj nas trenutno podpira že več kot 2500 članov. Imamo vzpostavljene odbore v vseh dežela Slovenije. Vse bolj pa je slišati glasove ljudi s terena o tem, kako si želijo sodelovati z nami in se nam pridružujejo.
Je stranka Naša dežela le še ena v seriji vseh novih strank? Kaj jo loči od ostalih?
Stranka Naša dežela je drugačna od vseh ostalih političnih strank. Ne izhaja iz leve, ali desne ideologije, ampak iz realnih potreb ljudi. Zato je sredinska stranka, kar je tudi bistvena razlika od vseh ostalih političnih opcij, ki se profilirajo podobno, četudi to niso.
V Sloveniji je dovolj delitev in razhajanj. Dovolj je nenehnega iskanja razlik. Potrebno je povezovati naše potenciale, razvijati naše dobre lastnosti in hkrati ideološko neobremenjeno skupaj ponujati strokovne rešitve za prihodnjih 30 let. To pomeni, da na eni strani spoštujemo tradicijo in njene vrednote, po drugi strani pa svojo pozornost usmerjamo k podjetnosti, kot glavnemu stebru za razvijanje storitev socialne države v korist manj privilegiranim.
Kako ocenjujete trenutne politične razmere v Sloveniji?
Trenutno politične razmere ocenjujem kot kaotične, nestabilne, ter hkrati nepredvidljive za prihodnost. Slovenija je namreč na točki, ko ne potrebuje političnega boja, medsebojnih delitev in ravnanj, ki razdvajajo skupnost. V teh okoliščinah potrebujemo umirjene rešitve, povezovanje in plodno sožitje, ki ga premoremo v stranki Naša dežela. Zato je stranka Naša dežela alternativa za Slovenijo.
Tako jaz kot moji kolegi v stranki Naša dežela premoremo pogum in se usmerjamo v prihodnost, zato ne pogrevamo zgodovinskih vzorcev, saj so za nas pomembne samo naša vizija, program in vrednote, ki nas povezujejo. Vsaka stranka je namreč sama odgovorna pred svojimi volivkami in volivci. Zato dajemo prednost vsebini in nikakor nismo zainteresirani za teme, ki nimajo zveze s skupnimi programskimi usmeritvami, v dobro ljudi in države.
Kdo so sicer vaši sodelavci znotraj stranke?
Naši sodelavci so vsi tisti, ki imajo podobne nazore, vrednote in so pripravljeni delati za dobro ljudi. Najbolj si želimo odgovornih ljudi, ki imajo odprto srce za stiske ljudi, ljudi, ki so ali so bili uspešni na svojih področjih dela in nosijo v sebi številne izkušnje in multidisciplinarna znanja, s pomočjo katerih bomo lahko reševali kompleksne potrebe ljudi na terenu.
Bili ste predsednica stranke DeSUS, pa na čelu kmetijskega ministrstva. Kakšne politične izkušnje ste pridobili ?
Na mestu kmetijske ministrice sem se največ naučila od ljudi na terenu. Pri kreiranju in oblikovanju strateških in dnevnih odločitev resorja, sem vedno skušala uskladiti poglede politike in stroke ter vanje vnesti poglede in izkušnje situacij iz terena. Prepričana sem, da le na takšen način lahko ustvarjamo najboljše v dobro ljudi in terena, na področju, na katerem delamo. Medtem ko sem v stranki DeSUS spoznala, da se kljub prizadevnemu in kvalitetnemu delu v slovenskem političnem prostoru pač ni mogoče izogniti političnemu boju. To je nekaj, kar me sicer žalosti, a mi hkrati daje motivacijo, da s stranko Naša dežela dokažemo drugačen način dela v slovenski politiki.
V kolikšni meri vam sedaj koristijo v stranki Naša dežela?
Pretekle izkušnje so mi pomagale obogatiti mojo odločnost in samozavest, s pomočjo katerih mi je uspelo vzpostaviti trdne temelje in jasno vizijo stranke, utemeljeno na podjetnosti posameznikov in družbe ter ustvarjanjem pogojev za njeno udejanjanje na vseh področjih življenja in dela.
Koliko članov DeSUS je prestopilo v vašo stranko?
Ob mojem odstopu iz mesta predsednice stranke DeSUS, so stranko takoj zapustili številni somišljeniki, s katerimi smo soustvarjali vizijo stranke ter iskali najboljše možne vsebinske rešitve v dobro starejše generacije ter prav tako rešitve za številna druga vsebinska področja. Tem je sledilo še večje število posameznikov, ki so stranko zapuščali v razočaranju nad dogajanjem v njej in spoznanju, da so stranki pomembnejša politična merjenja moči, pred vsebinami, s katerimi bi se naj zavzemali za boljše življenjske in delovne pogoje ciljne skupine ljudi, z namenom česar je bila stranka v preteklosti ustanovljena.
So med člani tudi odmevnejša imena, prepoznavni politični akterji? Ob ustanovitvi ste poudarili, da je vaš program usmerjen na podeželje, vaš cilj pa decentralizacija. Ali slednje ostaja del programa Naše dežele ali ste program in cilje spremenil?
Naša dežela ne gradi svoje kadrovske mreže na zvezdniških imenih, saj si želimo v svoje vrste pritegniti strokovne ljudi, ki imajo sposobnost nenehnega učenja in nosijo v sebi občutek odgovornosti pri delu z ljudmi. Glede programa pa decentralizacija – uravnotežen razvoj vseh naših dežel ostaja še naprej osrednje vodilo pri našem delu, zgodbe ljudi pa nam služijo kot vzvod moči pri oblikovanju inovativnih akcijskih projektov v skupnosti. Prizadevali si bomo in prevzeli polno odgovornost za odpravo državnega centralizma.
Stranka zagotavlja, da bo svoje napore izrazito usmerila v vzpostavitev boljših pogojev na področju kmetijstva, za zagotovitev čim višje samooskrbnosti, kratkih oskrbnih verig in pravičnih odnosov znotraj njih. Potrebno je tehnološko in digitalno podpreti razvoj pametnih vasi, ki bo omogočala razvoj sodobnega eko kmetijstva, podpreti je potrebno generacijsko prenovo, s podporo mladim kmetovalcem in podporo družinskim kmetijam, ki predstavljajo temelj slovenskega kmetijstva.
Kakšen je program stranke za prihajajoče državnozborske volitve?
Stranka Naša dežela ima že kvalitetno izdelan akcijski program, utemeljen na razvijanju in podpori podjetnosti posameznikov, za zagotavljanje spodbudnega ekonomskega okolja, kakovostnejše storitve socialne države, dolgotrajno oskrbo prilagojeno potrebam uporabnika, realen dvig pokojnin in sodelovanje v procesih politike, ki bo otrokom omogočala praktično usmerjeno šolstvo, mladim pa državne spodbude pri pridobivanju stanovanj, prvih rednih zaposlenih in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ne glede na njihovo področje dela, predvsem pa potrebah in željah ljudi, ki jih že dolga leta izražajo na terenu, a kljub temu ostajajo velikokrat preslišani.
Naše programske rešitve se usklajujejo z realnimi izzivi ljudi na terenu. Prepričani smo, da se mora slovenska družba poenotiti glede strateških razvojnih prioritet in kot nov družben dogovor le-te s podporo državljan in državljanov pričeti čim prej uresničevati.
Bili ste v levi in desni vladi, katera vam je bližje?
Meni je vselej bližja tista vlada, s katero lahko uresničujemo cilje koalicijske pogodbe in lažje shajamo v programskih usmeritvah, pa naj bo to leva ali desna politična opcija. Vedno namreč dajem prednost vsebinam, pred ideološkimi opredelitvami in razdvajanji, saj le tako lahko izvajamo spremembe in odločitve, ki so pomembne za ljudi in državo.
Kako se odzivate na pobude po povezovanju na volitvah?
Naša dežela je odprta politična skupina, s katero želimo dokazati, da presegamo delitve in smo vselej pripravljeni na dialog. Verjamemo, da imajo razne pobude dobre ideje, zato je prav, da jim prisluhnemo. Smo pa trdno odločeni, da odhajamo na volitve samostojno.
V stranki Naša dežela smo na volitve pripravljeni ter želimo državljankam in državljanom ponuditi drugačno politiko, sočasno pa drugačen sistem vrednot, ki odseva potrebe in želje državljank in državljanov, ter program, ki ga v akcijski izvedbi ne premore nobena druga stranka.
Kako želite nagovoriti volivke in volivce?
Naša dežela je drugačna po tem, da se ne vdaja zgodovinskim vzorcem, pač pa svojo aktivnost izraža z osebnim zgledom med ljudmi na terenu. S tem tvorimo odgovorno skupnost in gradimo svoj akcijski program od spodaj-navzgor, kar nas postavlja v bistveno drugačen položaj od ostalih političnih skupin.
Kako pa nagovarjate potencialne člane ali kasneje tudi volivce iz mest? Kakšen je vaš program za Maribor?
Predvsem nagovarjamo naše potencialne člane in simpatizerje ter potencialne volivce z drugačnim vrednostnim sistemom političnega delovanje, drugačno, povezovalno politično kulturo in usmerjenostjo k reševanju konkretnih izzivov, ki jih prepoznavamo, bodisi na nivoju posameznika, lokalne, regionalne ali državne ravni razvoja. Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in kot takšen seveda zasluži posebno pozornost tudi na državnem nivoju odločanja in to mu mora država izkazati z usmerjanjem pozornosti in podpore pri vzpostavljanju pogojev za njegov razvoj.
Če bi kot ministrica ostala v vladi, bi v Mariboru že delovalo Ministrstvo za demografijo in bil bi sedež glavnega elementa stabilnosti pokojninske blagajne – demografskega sklada. To bi mestu prineslo kar nekaj kakovostnih delovnih mest in marsikatere vzvode odločanja.
Menim, da Maribor od osamosvojitve naprej plačuje visok davek nepovezane in razdeljene politike, ki se ne zna povezati okoli ključnih projektov in tem. Zato je izgubil večino upravljanja gospodarskih družb, posledično tudi vpliv v centru odločanja v Ljubljani. Maribor si zasluži svoj Zakon o Mariboru kot centru Vzhodne kohezijske regije, tako se na zakonodajnem področju postavijo temelji za razvoj in decentralizacijo. V stranki Naša dežela bomo pripravili tak predlog zakona.
Maribor ima pomembno prednost, kot univerzitetno mesto, kar lahko daje prednost podpore pri razvijanju inovativnega podjetnega razvoja mesta in regije. Nujno mu je pomen dodati tudi z odprtjem pomembnih državnih inštitucij v mestu, kar bo zagotovilo nova delovna mesta ter pozicijo odločevalskih inštitucij izven centra odločanja glavnega mesta.
S podporo razvoju in povezovanjem inštitucij, znanja in podjetij v mestu in regiji, moramo omogočiti odpiranje novih, kakovostnih delovnih mest, z večjo dodano vrednostjo, kar lahko prepreči odhod mladih izobraženih ljudi iz mesta ali celo iz države ter ponudi možnost razvijanja inovativnega, podjetniškega okolja. Nikakor ne smemo pozabiti na razvoj turizma v mestu in širši regiji, s posebno pozornostjo na razvoj Pohorja, kot idealnega okolja za razvoj športnega turizma ter razvoj podeželskega turizma, osnove katerega predstavlja razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti turizma in tesna povezava tega z ostalim turističnim okoljem in dejavnostmi v njem.
Kako ocenjujete razvoj Maribora v času mandata aktualnega župana?
Maribor se je v zadnjem obdobju spremenil. Postal je drugačen, lepši, z drugačno identiteto. Zaznati je spremembe. Kako te spremembe vplivajo na kakovost življenja in dela v mestu najbolje začutijo Mariborčanke in Mariborčani sami. Jaz vedno z veseljem pridem v Maribor, na katerega me vežejo lepi spomini. Prepričana sem, da je Maribor mesto v Sloveniji, ki premore največji razvojni potencial. Zato ga morata tako lokalna, kot nacionalna politika osvoboditi bolezni delitev in političnih kupčkanj. Zgled razvoja nam je lahko tudi sosednji Gradec.
Kaj zagotavljate volivcem iz Maribora, če vam bodo zaupali svoj glas na prihodnjih volitvah?
Volivcem iz Maribora zagotavljam nenehen dialog in trud za uslišanje njihovih potreb, hkrati pa sprejemanje ustreznih ukrepov za oblikovanje lokalnih rešitev. Najprej s posebnim Zakonom o Mariboru kot središču vzhodne kohezije. Nato s sedeži pomembnih državnih institucij.
Kakšne rešitve v stranki pripravljate za enakomeren razvoj celotne Slovenije?
V stranki Naša dežela se zavedamo, da obstajajo enormne razlike v razvitosti regij, zato je naš načrt usmerjen v prilagoditev akcijskih korakov glede na potrebe v posamezni regiji. Zavzeli se bomo za ustanovitev evropsko primerljivih slovenskih dežel, v katerih bodo lahko regije, mesta in občine lažje in hitreje uresničevali svoje cilje in hotenja. Decentralizacija bo omogočila enakovreden razvoj in dobra ter kvalitetna delovna mesta zunaj državnega centra.
Potrebno je združevanje oziroma povezovanje funkcij občin oz. prenos funkcij občin, ki jih nalaga država, na skupne uprave, organe, prav tako pa prenos določenih razvojnih odločitev na nivo regij. S tem lahko bomo regijam omogočili odločanje o lastnem razvoju ter odločanje o vlaganju sredstev za potrebe razvoja, ki ga regija opredeli in o njem odloči na podlagi lastnih regionalnih razvojnih programov in odločitev.
Naša dežela se zaveda katastrofalnih posledic praznjenje podeželja, zatona nekaterih slovenskih mest. Potrebna je ustanovitev pokrajin, ker brez njih ne bo prišlo do decentralizacije. Pokrajine bi prevzele številne naloge, kadre in sredstva na ravni države in Evrope.
V primeru, da bi bili danes v vladi, katere ukrepe bi uvedli za pomoč podjetnikom?
Gospodarski sektor in številne panoge znotraj njega so se znašle v izjemno spremenjenih okoliščinah, ki jih narekuje spopadanje k krizo, ki jo je povzročila epidemija. To pa seveda zahteva spremembo številnih poslovnih modelov ter seveda več kot dobrodošlo pomoč države k lažji izvedbi prilagoditev danim razmeram, kakor tudi pomoči, k lažji izvedbi.
V okviru teh bi v stranki Naša dežela prav gotovo ohranili nekatere že uvedene spodbude in pomoč, s katerimi je država priskočila na pomoč k ohranitvi delovnih mest in s tem dejavnosti v sektorjih, ki jih je epidemija najbolj prizadela in to je prav gotovo storitvena dejavnost (gostinstvo in turizem…..). Za te bi bilo potrebno ohraniti podporo in finančno pomoč, zaradi katere je nastal izpad prihodka ter posledično ogroženost delovnih mest in prilagoditve nadaljnjega poslovanja.
Prav tako pa bi za splošno pomoč gospodarstvu predlagali spodbujanje razvojnih investicij gospodarstva, s spremembo davčnega sistema. Zmanjšanje davka na dobiček za podjetja, ki dosegajo promet do 100.000 € zmanjšana na 15%. Za vsa investicijska vlaganja v osnovna sredstva v podjetjih se za znesek nakupa, zmanjša osnova za davek na dobiček v tekočem ali naslednjih letih v znesku 100%. Za investicije v zeleno energijo in proizvode za zeleno energijo se zmanjša davčna stopnja na 9,5%. Razmislek o ukinitvi davka na kruh, mleko, moko, olje, otroška oblačila, otroško hrano in plenice, na 0%.
Obrtnike, podjetnike, kmete in državljane moramo razbremeniti stalnega pritiska in nesmiselnih uradniških zahtev in birokratizacije. Kaznovati kršitelje in zaščititi poštene. Inšpekcijski sistem mora kaznovati kršitelje in biti prijaznejši do obrtnikov in podjetnikov, ki ustvarjajo delovna mesta ter dodano vrednost v svojem okolju. Z davčno prijaznim okoljem, bi se dalo izkoreniniti delo na črno, ki se je še povečalo v času covid krize.
Ali morda ponovno simpatizirate s kmetijskim resorjem?
Na svoje preteklo delo sem ponosna in lahko upravičeno trdim, da nam je v sorazmerno kratkem času dela na resorju uspelo storiti relativno veliko sprememb. Svoje delo sem opravljala predano z vsem svojim znanjem in energijo in v njem uživala. Številne spremembe in vizije so ostale neizpolnjene, zato si jih seveda želim izpeljati do konca. Zato ker vem, kako podcenjen je pomen kmetijstva in kmeta v slovenskem političnem in družbenem prostoru, sem si in bi si želela nadalje prizadevati, da pomen le-tega dvignemo na veliko višjo raven. Torej želja po nadaljnjem vodenju resorja resnično ostaja živa.
Res pa je, da nam je uspelo vzpostaviti svojo stranko, ki je sredinska in ima svojo vizijo, lasten program za vsa področja in resorje ter ima državotvorne vrednote. To pa od nas, kakor tudi od mene osebno zahteva veliko večjo odgovornost in pripravljenost na sprejemanje veliko večjih izzivov sooočanja s spremembami tudi na drugih resorjih. S svojo ekipo sodelavcev jih bomo v kratkem predstavili državljanom in državljankam Slovenije ter tudi ponudili svoje strokovnjake, ki so sposobni in pripravljeni prevzemati odgovornosti tudi za vodenje drugih resorjev in izvedbo ključnih reform in sprememb na le teh.
Kaj bi še uvedli, če bi ostali na mestu kmetijske ministrice? Na katere dosežke ste najbolj ponosni?
Na področju kmetijstva sem ponosna predvsem na dejstvo, da smo svoje delo po večini opravili v sodelovanju s številnimi strokovnimi združenji in velikim številom posameznikov, s katerimi smo se srečevali dnevno ob delu na terenu. Nekaj ključnih dosežkov na katere sem najbolj ponosna, pa lahko strnem v najpomembnejše rešitve za slovenski kmetijski prostor:
Na podlagi temeljite analize stanja, smo pripravili ključen strateški dokument Resolucijo, ki daje usmeritve nadaljnjega razvoja kmetijstva v Sloveniji po letu 2021, skupaj z ostalimi resorji smo ob pripravi podlage za črpanje sredstev iz Sklada za razvoj in okrevanje, identificirali ključne strateške projekte, ki bodo prispevali k dolgoročnemu razvoju sektorjev kmetijstva, hrane in gozdarstva, k prehodu na zeleno in digitalno, proračun ministrstva smo v trajanju mojega mandata povišali za 143 mio EUR, oz. za 37 % in jih namenili slovenskim kmetom oziroma razvoju slovenskega podeželja, kljub napovedanemu velikemu znižanju EU sredstev za prihodnje obdobje, nam ga je z zahtevnimi in dolgotrajnimi pogajanji uspelo, pomembno zvišati.
Pripravili smo spremembe Zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerim se prvič omogoča strateško upravljanje z državnimi zemljišči in lažji dostop do zemljišč za manjše družinske kmetije, ki so gonilo slovenskega kmetijstva, spreminjali smo Uredbe za črpanje EU sredstev, kar je doprineslo k 86% uspešno počrpanih sredstev in omogoča 100% porabo sredstev do zaključka programskega obdobja, pripravili smo sveženj sprememb Zakonodaje na področju upravljanja s kmetijskimi zemljišči, ki pa žal pod novim vodstvom ni doživel epiloga, pa ga resor in predvsem kmetje nujno potrebujejo.
Obžalujem, da ni prišlo do kompromisa med odločevalci in deležniki resorja pri pripravi Stateškega načrta nove Skupne kmetijske politike, ki bo predstavljal podlago za črpanje EU sredstev v novi finančni perspektivi. Prav gotovo bi temu področju in učinkovitejši strateško razvojno usmerjeni politiki slovenskega kmetijskega in gozdarskega prostora namenila največjo pozornost ter ji z ekipo sodelavcev sledila tudi z aktivnostmi ob izvedbi aktivnosti za uresničitev.
Kako je na ravni države poskrbljeno za razvoj vzhodne kohezijske regije? Odraščali ste v vinogradniški družini, ali menite, da je vinogradniški potencial na Štajerskem dodobra izkoriščen? Kako bi ga lahko bolje uveljavili na nacionalnem in tudi v širšem merilu?
Vzhodna kohezijska regija se še vedno nahaja v izrazitem razvojnem zaostanku, v primerjavi z zahodno regijo. Prav gotovo pa ima regija številne razvojne potenciale, ki jih nikakor ne uspeva udejanjiti. Prav gotovo med te potenciale sodi tudi učinkovitejši razvoj podeželja, kmetijstvo gozdarstvo, skupaj z lesno predelovalno verigo in seveda tudi vinogradništvo, ki ima izrazit in še vedno nerazvit potencial v širši regiji. V strukturi vinogradniškega sektorje, gre prav gotovo za izrazite specifike in razlike med posameznimi segmenti vinogradništva. Največji problem so še vedno majhni vinogradi in problem opuščanja o obdelave, zaradi ekonomske neučinkovitosti in s tem neizplačljivosti za obdelovalce.
Pogrešam učinkovito in razvojno naravnano strategijo razvoja vinogradništva, ki bi z različnimi ukrepi in spodbudami pomagala pri ohranitvi in nadaljnjem razvoju vinogradništva v regiji. Predvsem pa bi morala prispevati k ohranitvi obdelave vinogradniških površin, učinkovitejšemu povezovanju, tako pri predelavi, kot pri trženju, kakor seveda tudi pri povezovanju ob vstopu na trg.
Kakšen epilog je doživela zadeva KPK? Kakšen vpliv je to imelo na vašo kariero? Kako ocenjujete delovanje KPK v vašem primeru?
Ker ne pripadam izbranim privilegiranim političnim elitam, sem bila, kljub temu, da sem vse stroške nastanitve v Izoli plačala sama, obtožena kršitev politične integritete, deležna medijskega linča, ki še kar traja. V ugotovitvah KPK je na podlagi mojih dokazil in pojasnil v zvezi s tem primerom jasno zapisano, da sem stroške nočitev v Izoli in v primeru Vina Kras plačala sama. To je preiskava KPK, zanimivo, ugotovila šele v drugem osnutku poročila. Pri preiskavi navedenih primerov je bilo ugotovljeno tudi, da iz tega naslova nisem pridobila nobenih koristi. Za Slovenijo bi bilo zelo dobro, če bi se na enak način in z enako vnemo obravnavalo vse primere, kjer obstajajo dvomi o nepravilnostih. Tudi takrat, ko so vpleteni člani izbranih privilegiranih elit in vodstva eminentnih državnih institucij, ki so varuhi delovanja pravne države.
Primer tako načrtnega in pritlehnega rušenja posameznega politika namreč v zgodovini samostojne Slovenije težko najdemo. Stopnjeval se je od najave kandidature za predsednico stranke do trenutka, ko sem odstopila z vseh funkcij, tako ministrice, kot predsednice stranke ter s tem prevzela vso politično odgovornost. Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. Največji greh je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi tekom vikenda, izkoristila priložnosti in čas posvetila tudi otrokoma in družini.
Sem politik, kljub temu pa tudi mama. Zaradi tega sta bila otroka izpostavljena medijskemu, jaz pa medijskemu in političnemu linču, naš primer pa je postali največji korupcijski škandal v Sloveniji. Ob tem pa vsi z lahkoto spregledamo dejstvo, da s korupcijo v Sloveniji izgubimo skoraj toliko sredstev, kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, da so se v tem času odpisovali več milijonski dolgovi posameznikom, da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu.
Ogromno prahu so dvignile tudi druge vaše osebne zgodbe, SRIPT in ostale. Kakšen je njihov epilog?
Zelo zanimivo ob vsem se zdi dejstvo, da so vse »osebne zgodbe« in »afere« vedno izbruhnile v času, ko so se dogajale pomembne politične odločitve. Prve ob kandidaturi za predsednico DeSUSa, druge ob vstopu stranke DeSUS v desno-sredinsko vlado in ob času notranjih razdorov v stranki, s pomočjo zunanjih in notranjih akterjev. Sama zaupam v delo pristojnih inštitucij, katerih postopkom sem ves čas korektno sledila in seveda ob tem pričakujem tudi korektno izvedbo vseh postopkov do epiloga, o katerem pa do tega trenutka nisem seznanjena. Lahko pa z vso gotovostjo trdim, da sem prepričana v epilog, ki bo pokazal na to, da sem v vseh primerih svoje delo opravila korektno in skladno s pričakovanji naročnika.
Kako ocenjujete trenutno stanje v državi in kako se z njim spopada politika?
Trenutno stanje v državi ocenjujem kot izjemno kaotično in nepredvidljivo. Ljudje na terenu izražajo skrbi, izredno pa je načeto tudi njihovo zaupanje v politiko. Skrbijo jih družbene delitve, poleg tega pa so izredno negotovi glede prihodnosti. Kar gotovo niso spodbudni trendi, zato v stranki Naša dežela pripravljamo rešitve o tem, kako Slovenke in Slovence ponovno opolnomočiti, pripraviti strategijo izhoda iz nastale krize, ter ustvariti pogoje za nadaljnjo krepitev njihove podjetnosti, aktivnosti in ustvarjalnosti, ki predstavljajo glavni steber močne socialne države, ki zagotavlja stabilno in varno podporo za najranljivejše družbene skupine.
Katere ukrepe bi morali uvesti na ravni države, pa zaradi epidemije ostajajo neopaženi?
Epidemiološka kriza je prav gotovo še dodatno pokazala na že prej znano krizo zdravstvenega sistema v državi., ki sedaj še toliko bolj kliče po takojšnji zagotovitvi razmer za kakovostno, vsem dostopno zdravstvo, ki na prvo mesto postavlja bolnika. Naša dolžnost je, da smo odločeni, da kot država in politika sistemsko uredimo zdravstvo, nabavne verige ter zagotovimo vso podporo zdravstvenemu osebju, tako v plačnem sistemu kot tudi s pogoji dela in zaposlovanja v zdravstvu ter vlaganji v zdravstveno infrastrukturo.
Stranka je odločna zagovornica reševanja demografskih izzivov, ki so jih politične stranke zanemarjale dolga leta. Posebno pozornost pri tem je potrebno takoj nameniti starejšim. Nujen ukrep, ki bi ga morali uvesti, je dolgotrajna oskrba, vzpostavitev sistemskih rešitev in njeno učinkovito financiranje, ki bi omogočalo takojšnjo izvedbo. Slovenska družba je vsak dan starejša, mi pa nimamo ustreznih sistemskih ukrepov.
Končujejo se prazniki, ki so letos ponovno potekali v luči epidemije. Kakšna so vaša občutja, misli ob tem?
Za nami je še eno leto neslutenih izzivov, nepredvidljivih situacij, leto številnih preizkušenj za nas, naše bližnje, našo skupnost. Dokazali smo, da tudi v tako nevsakdanjih okoliščinah premoremo vedrino, neomajno odločnost in vztrajnost, ki nam pomagajo nadomeščati žalost in strah, z dobroto in pogumom. Bodimo ponosni na to, da nam je uspelo strniti moči in ostati potrpežljivi, s tem pa prebuditi novo upanje za lepši jutri.
Ostanimo še naprej strpni in sočutni, saj nam je iztekajoče leto potrdilo, da nam uspeva ohranjati optimizem, ki nas podpira pri udejanjanju podjetnosti in razvoju družbe na vseh področjih, čeprav na malo drugačen način. V stranki Naša dežela naj spomnimo na izjemne inovacije naših podjetnikov in kmetov, ustvarjalnost kulturnikov, dosežke mladih, športnikov, prebojnih znanstvenikov in intelektualcev, ki s svojim osebnim zgledom spodbujajo ostale k obujanju posameznikove ustvarjalnosti. S svojo aktivnostjo dokazujejo, da je s pomočjo samozavesti in trdoživosti možno doseči tisto, kar se človeku zdi nemogoče, kar velja tudi za naš jutrišnji uspeh.
V stranki verjamemo, da lahko s skupnimi napori brez strahu zremo v prihodnost, z medsebojnim sodelovanjem pa uspemo preseči krizo. Zato mi dovolite, drage državljanke in cenjeni državljani, da vas v novo leto pospremim z iskreno zahvalo za vašo podjetnost, aktivnost in potrpežljivost, ki smo jo potrebovali v tako napornih ter nepredvidljivih časih. Posebej pa za empatijo, srčnost in medsebojno spoštovanje, ki so nam pomagale blažiti sobivanje z virusom. Naj nam te dragocene človeške vrednote tudi v prihajajočem letu služijo kot navdih in nas spodbujajo k povezovanju ter enotnosti, s čimer nam bo uspelo ustvariti še več medsebojnega zaupanja za uresničitev skupnih ciljev.
Kakšni so sicer vaši ciljni na političnem in zasebnem področju?
Pred nami je leto pomembnih izzivov, ki prav gotovo v kar nekaj pogledih združuje osebne in politične cilje. Veliko pozornosti, energije in naporov je usmerjenih v priprave stranke Naša dežela in mene osebno na volitve. Naš cilj je prav gotovo ta, da državljankam in državljanov vrnemo zaupanje v politiko ter hkrati zvišamo nivo politične kulture in odprtega prostora za dialog in iskanje najboljših rešitev, usmerjenih v ljudi in državo.
Stranka stavi na pregovorno podjetnost in iznajdljivost Slovenk in Slovencev. Tako kot kmet, ki podjetno in upravlja svojo kmetijo, brez stricev za svojim hrbtom, tako kot znanstvenica odkriva novo brez prišepetovalcev, tako niti jaz niti Naša dežela ne potrebujemo stricev iz ozadja. Svobodno smo v dialogu z vsemi, saj smo prepričani, da zgolj pogovor lahko pripelje Slovenijo iz zaskrbljujoče razdvojenosti. Najlažje je reči “ta je janšist”, ali pa “oni je komunist” in se obrniti stran, kar razcepljenost zgolj poglablja. Sama osebno in skupaj s stranko bomo z vso močjo, kolikor je premoremo, podpirali dialog, ponosni in samozavestni, politično podjetni, saj za nami ni nobenega strica in nikomur nismo nič dolžni. Dolžni pa smo Sloveniji, Slovenkam in Slovencem, za katere nam je mar in jih imamo radi.
Moji osebni cilji pa so prav gotovo povezani z mojo družino in seveda željo, da čim več časa preživim s svojima sinovoma, ki ju želim seveda čim bolj obvarovati pred vplivi, ki se dotaknejo mene osebno, kot političarke in posredno seveda njiju. Želim si čim več kakovostno preživetega skupnega časa in časa, ki ga skupaj ali vsak zase namenjamo za stvari, ki nas razbremenjujejo. Zame je to predvsem veliko gibanja v naravi, športnega udejstvovanja ter časa zase, ob dobri knjigi ali v dobri družbi ter aktivnostih, ki nas povezujejo in osrečujejo.
