Marec je posvečen ženskam. Osmega v mesecu po vsem svetu praznujemo dan žena, ko so v ospredju pravice žensk in njihova enakopravost. Danes, 25. v mesecu, pa je pri nas materinski dan, ko običajno veliko slišimo o pomenu materinstva in širše o družinski politiki. 

Po začasnih podatkih Statističnega urada RS se je v Sloveniji lani rodilo manj kot 17 tisoč otrok, kar je skoraj 5 odstotkov manj kot leto prej in najmanj po letu 1972. Glede na to, da je bila leta 2022 stopnja delovne aktivnosti mater s tremi ali več otroki 81,5-odstotna, tretja najvišja v Evropski uniji, se marsikdo sprašuje, ali smo dokončno izgubili podobo matere Slovenke, ki v ospredje postavlja družino, kariera pa ji ni toliko pomembna. O položaju žensk v Sloveniji danes, njihovem statusu in feminizmu v nadaljevanju v pogovoru z antropologinjo Vesno Vuk Godina, ki zaradi svoje pronicljivosti velja za eno najbolj branih druženih kritičark in kolumistk pri nas. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru predava socialno in kulturno antropologijo. 

So ženske v Sloveniji danes politično, socialno, ekonomsko, ... enakovredne moškim?

Odvisno od tega, kaj mislimo z enakovrednostjo. Moj odgovor je sicer ne. Kar pa velja v vseh družbah za različne posameznike in posameznice, ki v družbeni delitvi dela opravljajo različna dela in imajo z njimi povezane različne družbene statuse. Ker v vseh družbah obstaja delitev dela, antropologi vemo, da nikjer in nikoli ni obstaja družba, v kateri bi bili vsi posamezniki enakovredni. In verjetno takšna družba ne bo nikoli obstajala.

Se samo zdi, da so uspešne ženske danes neporočene oziroma težko najdejo partnerja?

To je danes že sodobni družbeni stereotip, ki pa ima družbeno podlago. Razlogov za to je več. Po eni strani smo že desetletja priča zatonu klasične zahodne oblike družine, ki temelji na poroki. Po drugi strani uspešne ženske večino svojega časa in energije namenjajo svojemu delu in karieri, tako da jim obojega za druge reči pogosto zmanjka. Tudi ženske imamo namreč le 24 ur časa na dan. Če jih moraš več kot 12 porabiti za delo, potem pač časa za ostalo zmanjka.

Nekoč ste izjavili, da imajo ženske vedno več moči in vse manj vrednosti. Kaj ste mislili s tem?

V anatropologiji sta moč in vrednost dve različni stvari. Vrednost je na primer vezana na družbene menjave, posebej na ekonomijo daru, kakor nastopa na primer v poročnih menjavah. V preteklosti so bile ženske, kot se zdi, v večini družb najvrednejši dar, kar pomeni, da so imele ogromno družbeno vrednost. Niso pa morda imele velike družbene moči. Danes se moč žensk veča (npr. v politiki, ekonomiji, znanosti itd.), kar pa je povezano z upadom njihove vrednosti, saj ne sodelujejo več, kot nekoč, v ekonomiji daru (na primer v poročnih menjavah).

Ali se ženske na vodilnih mestih obnašajo drugače kot moški oziroma ali ženske dobro pozicijo bolje izkoristijo kot njihovi moški kolegi?

To je odvisno od konkretnih žensk, a verjetno ni nobene ženske, ki bi prakticirala ženski socialno- kulturni spol (gender), ki bi se v katerikoli sferi družbe vedla enako kot moški. Tu ne gre za osebne značilnosti, prioritete ali celo okuse, ampak za družbeno in kulturno predpisane statuse in vloge ter z njimi vezano socialno delovanje. V genderiziranih družbah, kar zahodne družbe so, pač od posameznikov in posameznic z ženskim in moškim socialno kulturnim spolom pričakujejo različno vedenje. Če posameznik ali posameznica teh pričakovanj ne upošteva, v družbi ne more uspešno delovati.

Je feminizem prinesel le dobre ali tudi slabe stvari?

Tako kot vsaka druga stvar oziroma družbeni pojav je tudi feminizem prinesel dobre in slabe stvari. Najbolj zaskrbljujoča slaba stvar je, da se je zahodni feminizem prelevil v ideologijo, ki zagotavlja prostovoljno vključevanje milijonov žensk v sodobni kapitalizem z vsemi njegovimi eksploatatorskimi praksami in praksami podrejanja vred. Ženske se v ta sistem prostovoljno vključujejo, ker mislijo, da jim ta vključitev prinaša emancipacijo in osvoboditev. Kar spregledajo je, da jih ta vključitev morda res osvobodi kuhinje, otrok in cerkve, jih pa zato podredi interesom kapitala, ki nas vse danes eksploatira mnogo bolj neusmiljeno kot so nas v preteklosti naši domovi.

Zakaj danes družba obsoja moške, ki si želijo žensko, ki bi doma skrbela za otroke in gospodinjstvo, sama pa ne bi hodila v službo?

Zato ker je zahodni feminizem postal ena od najbolj uveljavljenih ideologij kapitala. In podoba ženske, ki doma skrbi za otroke in gospodinjstvo, je v nasprotju s to ideologijo.

Ali materinski dan, ki v ospredje postavlja žensko v vlogi matere, še ustreza novodobnim (feminističnim) prepričanjem?

Sodobnim feminističnim prepričanjem ne ustreza. A to niti ni njegova funkcija. Materinski dan je pač še en dan zapovedanega potrošništva. Kot tak opravlja podobno funkcijo kot drugi z Zahoda uvoženi dnevi, na primer valentinovo, noč čarovnic, božič itd.