Gospodarska rast Slovenije je v prvem polletju precej nižja od pričakovanj. GZS sedaj napoveduje, da bo rast BDP letos težko presegla 1,0 odstotka, kar je občutno manj od prvotnih 1,8 odstotkov. Na GZS pozivajo k takojšnjemu ukrepanju vlade, da bi preprečili nadaljnje upočasnjevanje gospodarstva.
Gospodarska rast stagnira
Po padcu BDP v prvem četrtletju je Slovenija v drugem četrtletju dosegla 0,7-odstotno rast, vendar to še vedno pomeni stagnacijo na polletni ravni. Slovenija je bila v EU na 17. mestu med 19 državami glede na polletno rast. Podatki za EU kažejo 1,6-odstotno rast, kar Slovenijo postavlja pod evropsko povprečje.
Slaba dinamika industrijske proizvodnje
Padec industrijske proizvodnje v Sloveniji je presenetljivo visok. V poletju je bilo proizvodnje v predelovalnih dejavnostih manj za 1,8 odstotka, kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino EU držav. Negativne številke so še posebej opazne v proizvodnji kovinskih izdelkov, elektronike in motornih vozil.
Ohlajanje trga dela
Na trgu dela je že lani prišlo do ohlajanja. Število delovnih mest v zasebnem sektorju je letos upadlo za 5800, predvsem v predelovalni industriji in gradbeništvu. Kljub temu pa se je število delovnih mest v javnem sektorju povečalo za 2300. Število prostih delovnih mest je padlo pod 17.000, kar je najmanj od leta 2021.
Vlada mora ukrepati
Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja ukrepov vlade. GZS še naprej opozarja na težave s konkurenčnostjo slovenskega poslovnega okolja in poziva k večji razbremenitvi gospodarstva. Kritični so do povečanja obremenitev pri dohodnini in socialnih prispevkih, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo.
Poziv k spremembam
GZS vlado poziva, naj ne zvišuje prispevne stopnje za zdravstvo in umakne zakon o gostinstvu, ki bi lahko negativno vplival na turizem. Prav tako predlagajo, da vlada popravi napake pri preteklih ukrepih in sprejme ukrepe v skladu s strokovnimi predlogi. Gorenšček opozarja, da mora vlada za pomoč ljudem najprej poskrbeti za stabilno gospodarstvo.
