Davčno razbremenjen regres v Sloveniji in nižji davki v Avstriji bosta delavcem migrantom prinesle nove spremembe, ki pa ne pomenijo nič dobrega …

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od prejšnjega tedna, določa, da za regres v višini do sto odstotkov povprečne plače ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo zakona o dohodnini pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Pa ta zakon velja tudi za delavce migrante, ki regres dobijo izplačan pri delodajalcu v tujini?

Še vedno nejasno, katera delovno pravna zakonodaja velja za delavce migrante

Za odgovore smo se obrnili na Barbaro Pregl Breznik, podpredsednico SDMD (Sindikata delavcev migrantov Slovenije), ki je potrdila, da “načeloma ugodnejša davčna obravnava regresa velja tudi za delavce migrante, vendar ne v celoti, kot velja za slovenskega delavca.” Slovenski delavec je od regresa razbremenjen plačila za socialne prispevke, delavec migrant pa mora (denimo) v Avstriji še vedno od regresa obračunati prispevke za socialno varnost. Slednjih pa v Sloveniji sploh ne priznajo in jih tako ne upoštevajo pri davčni olajšavi, pa četudi želijo slovenske delavce in delavce migrante izenačiti, seveda v škodo slednjih. Prav zato bo davčna obravnava delavcev migrantov v Sloveniji veliko manj ugodna, kot bi bila sicer.

“V veliko drugih situacijah, kjer smo zaradi neenake obravnave oškodovani, se sprenevedajo. Smo tako lep primer tega, kako je biti brez vsakršnih delavskih pravic. Finančno ministrstvo v Sloveniji že pod dvema vladama zapored sprašujemo, katera delovno pravna zakonodaja velja za nas. Avstrijska ali slovenska? Odgovoru se izmikajo.”

Zaradi nižjih davkov v Avstriji bodo delavci migranti Sloveniji plačevali še večjo davčno razliko

Novost, ki jo utegnejo delavci migranti drago plačati, je tudi precej nizka stopnja obdavčitve, ki jo bodo v Avstriji postopno uvedli do leta 2022. Po predlogu se bo stopnja obdavčitve z dohodnino v spodnjih treh dohodkovnih razredih v letu 2021 oz. 2022 znižala s 25 na 20 odstotkov, s 35 na 30 odstotkov oz. z 42 na 40 odstotkov. Za tiste, ki živijo v Avstriji, je to seveda več kot dobrodošlo, delavci migranti pa bodo, kakor vselej doslej, morali Sloveniji doplačati davčno razliko. Delo pri severnih sosedih jih bo tako še bolj udarilo po žepu. A komu se bo v takšnih pogojih sploh še izplačalo živeti v Sloveniji?

Nihče ne ve, koliko delavcev službeno dnevno migrira v sosednjo Avstrijo

Po besedah Preglove so delavci migranti v Avstriji zavezani dolžnostim, a vse pravice, ki jim tam pripadajo, so jim v Sloveniji odvzete. Prav nič čudnega torej, da se vse več ljudi, zaposlenih prek meje, tja sčasoma tudi odseli. Navsezadnje v Sloveniji porabljajo denar, ki ga zaslužijo v Avstriji in tako pripomorejo za neko krožno gospodarstvo, ki bi brez njih, zlasti v štajerskem prostoru, milo rečeno nazadovalo. A za to, da v Avstriji s trdim delom lepo služijo, so v Sloveniji kaznovani. Ogledalo slovenskega socialnega stanja je prav dnevno migriranje Slovencev k sosedom, da zaslužijo za vsakdanji kruh, pa vendar je Sloveniji število dnevnih delovnih migrantov očitno popolna neznanka: “SDMS nima podatkov, koliko ljudi se vozi na delo v Avstrijo. Nima jih dejansko nihče v Sloveniji, niti dragi uradi, ki so plačani iz davkoplačevalskega denarja,” je potrdila podpredsednica SDMS. Po grobih ocenah gre nekje med 20 do 30 tisoč dnevnih migrantov, zaposlenih v Avstriji.

SDMS s zaskrbljujočimi informacijami o selitvah iz Slovenije

Je pa zato več znanih podatkov o izseljevanju: Iz Slovenije se po podatkih Statističnega urada vsako leto izseli 6000 državljanov RS več kakor leto poprej, največ se jih odseli ravno v Avstrijo ali Nemčijo. A SDMS ima po besedah Preglove še bogate, pa vendar tudi zaskrbljujoče informacije s “terena”: vse več ljudi naj bi razmišljalo o selitvi v Avstrijo, prav zato ker si s tamkajšnjo plačo in ugodnostmi lažje privoščijo denimo nakup hiše. Naša zakonodaja jih preprosto preveč udari po žepu, da bi se jim izplačalo ostati: država delavca migranta oziroma njegovo družino stane kar 10.000 evrov. Recimo, praktični primer zakoncev s tremi otroci; oba sta zaposlena v Avstriji: Če družina živi v Sloveniji, tako prejme za 1400 evrov nižji otroški dodatek, letno Sloveniji doplača med 1500 in 3000 evrov do razlike dohodnine, prav tako zato, ker ostaja v svoji domovini, družina ne prejme 4500 evrov neto davčne olajšave Familienbonus plus. Gre za vračilo davka v višini 1500 evrov po otroku, ki se v Avstriji uvaja letos.

Preglova kot eno izmed krivic, ki jih je delavec migrant deležen na račun slovenskega Fursa, navaja tudi primer obdavčitve nočnega ali izmenskega dela.

“Naj kot zelo ilustrativen primer opišem ureditev dodatka za npr. nočno ali izmensko delo. Le-to je v Sloveniji nagrajeno z dodatkom na urno postavko, posledično prejme delavec za tisto uro višje plačilo. V Avstriji je to urejeno z davčno olajšavo, takšna ura je razbremenjena dohodnine in delavec na račun tega prejme za tisto uro višje plačilo. Vendar ko plačilo za takšno uro “prinese” v Slovenijo, kjer pade pod slovensko davčno ureditev, mu FURS le-to obdavči enako kot vse ostalo. Posledica tega je, da delavec za nočno ali vikend uro prejme dejansko enako plačilo kot za navadno uro med tednom v dopoldanskem času. Zdaj pa pomislite, kateri slovenski delavec bi to prenašal in bi pristal, da za sobotno nočno delo prejme enako plačilo kot med tednom dopoldan?!”

Pregl-Breznikova je prepričana, da slovenske vlade povprečen Slovenec ne zanima, saj “ne vidijo niti pol metra pred svojim nosom.” V sindikatu so užaloščeni, da že dva mandata opozarjajo na nepravilnosti, a posluha ni, “delavec migrant ostaja molzna krava brez pravic.” Za ljudi, ki so delo bili primorani poiskati pri severnih sosedih, boj bijejo tudi na sodiščih, kjer so v veliko primerih odločilo v njihov prid. Pa vendar je tovrstno ravnanje izčrpljujoče in dolgotrajno. “Očitno vlada upa, da omagamo ali obupamo ali pa samo računajo, da do takrat izcuzajo iz nas še sleherni cent.”