Zapiranje bankomatov in poštnih poslovalnic na podeželju se v Sloveniji hitro spreminja v eno ključnih socialnih in razvojnih vprašanj. Čeprav je pravica do uporabe gotovine po nedavni ustavni spremembi postala temeljna človekova pravica, pa številni prebivalci manjših krajev do gotovine dostopajo vse težje. Primeri iz različnih regij razkrivajo, da se razkorak med zapisano ustavno pravico in dejanskim stanjem na terenu le še povečuje, poroča slo24.si
V praksi se vedno bolj kaže, da ustavna pravica do uporabe gotovine ni enako dostopna vsem. Hitro zapiranje bankomatov in umikanje drugih točk za dvig gotovine pomeni, da so predvsem starejši in ranljivejši prebivalci majhnih krajev pogosto prepuščeni sami sebi. Za mnoge je fizični dostop do gotovine nujen, a ta postaja vse bolj oddaljen.
Podeželje izrinjeno z bančnega zemljevida
Podobne zgodbe prihajajo iz številnih delov države. S preoblikovanjem poštnih storitev in ukinjanjem bankomatov se nekateri prebivalci do najbližjega dviga gotovine vozijo več kilometrov. Banke sicer trdijo, da takšne poteze narekujejo poslovna učinkovitost in trend digitalizacije, vendar lokalna okolja opozarjajo, da enotni modeli ne upoštevajo posebnosti podeželja in s tem poglabljajo razvojne neenakosti.
Ministrstvo: poseg v poslovne odločitve bank ni mogoč
Na Ministrstvu za finance so za slo24.si povedali, da na razporeditev bankomatov ne morejo vplivati. »Na število bankomatov in njihovo regionalno razpršenost ter lokacijsko postavitev poslovna politika bank Ministrstvo za finance ne more in ne sme vplivati,« so zapisali. Ob tem priznavajo, da je ustavna sprememba odprla pomembno novo poglavje, ki zahteva bolj celovito ureditev sistema.
Zakon o minimalni oskrbi z gotovino v pripravi
Kot za slo24.si napovedujejo na ministrstvu, naj bi bil v letu 2026 sprejet zakon, ki bo določil minimalno oskrbo z gotovino oziroma zagotovil širšo dostopnost plačilnih sredstev. Do takrat pa so prebivalci številnih manjših krajev še naprej odvisni od poslovnih odločitev bank in začasnih rešitev, ki pogosto niso sistemske.
Več kot le bančna storitev: vprašanje enakosti in razvoja
Razprava o dostopnosti bankomatov presega tehnično razpravo o bančnih storitvah. Gre za vprašanje socialne pravičnosti, enakih možnosti ter uravnoteženega regionalnega razvoja. Če bodo ključne finančne storitve dostopne zgolj v večjih mestih, bo to dodatno pospešilo odseljevanje s podeželja in poglobilo razvojne razlike.
Ustava morda zagotavlja pravico do gotovine, a ostaja vprašanje, ali bo ta pravica brez konkretnih ukrepov dejansko uresničljiva tudi izven urbanih središč.
