Zakaj lokalni kmetje kljub nižji ceni prodajajo žito tudi Avstrijcem?

Četudi samooskrba z žitom v Sloveniji peša, domača podjetja zaradi konkurence ostajajo praznih rok. Slovenski kmetje s Prekmurja in Štajerske se predvsem zaradi ažurnosti raje obračajo k severnim sosedom, ki odkupujejo naše žito, potem pa ga prodajajo naprej.

Po podatkih Sursa, je domača proizvodnja žit v letu 2018 dosegla skoraj 600.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 880.000 ton. Tako gre za razmeroma nizko samooskrbo z žitom, slednja je lani znašala 68 odstotkov.

Kljub nizki ceni se obračajo nanje, v čem je njihova skrivnost?

Avstrijski Raiffeisen oziroma posredniška Agro trgovina s petimi podružnicami v Lenartu, Odrancih, Šentjurju, Mostah in Krški vasi, namreč po nizki ceni odkupuje naše žito, potem pa ga po višji ceni prodaja naprej. V čem je njihova skrivnost in zakaj se kmetje kljub nižji ponujeni ceni odločajo zanje?

Odlikuje jih hiter odvoz žita

Kmet iz Odrancev, ki želi ostati anonimen, je za Maribor24 dejal, da je njihova skrivnost predvsem v ažurnosti. Medtem ko slovenska podjetja, kot so Panvita, Mlinotest in ostala za odvoz žita včasih potrebujejo več dni, pa Avstrijce odlikuje predvsem hitrost. Kmet s tonami žita, ki ga proizvede, nima kam, zlasti če je v žitu še nekaj vlage. Za sušenje žita bi namreč potreboval še dodaten obrat, a številni si takšnih kapacitet ne morejo privoščiti.

Za njegovo žito so bili pripravljeni plačati 135 evrov na tono, a po njegovem gre za nepošteno ceno. Povedal je tudi, da se zaradi hitrega odvoza tako zanje odloča vse več manjših kmetov, medtem ko se večji obračajo predvsem proti slovenskim odkupnikom.

V Agro trgovini se torej lahko pohvalijo s hitrim odvozom žita, pa četudi kmet s tem zasluži tudi do 1000 evrov manj.

Kmeta zmotilo nepošteno prekupčevanje

Drug proizvajalec iz Odrancev nam je zaupal, da mu teh 1000 evrov pomeni več, zato se je letos odločil prodati Panviti. Zmotilo ga je “nepošteno prekupčevanje” in nekorigirana cena ob poslabšanih parametrih zaradi letošnjih vremenskih razmer. “En parameter kakovosti žita se je glede na padavine poslabšal in zaradi tega parametra drugih ne upoštevajo. Upoštevajo torej le ta izločevalni parameter in zato ponujajo najnižjo možno ceno. Drugi odkupovalci pa so cene temu primerno korigirali,” je dejal za Maribor24.

Večji kmetje gredo raje k slovenskim odkupnikom

Za njegovo žito so bili pripravljeni plačati 135 evrov na tono, a po njegovem gre za nepošteno ceno. Povedal je tudi, da se zaradi hitrega odvoza tako zanje odloča vse več manjših kmetov, medtem ko se večji obračajo predvsem proti slovenskim odkupnikom. Pri večjih kmetih, ki proizvedejo precej več žita, se zaslužek ob prodaji namreč precej bolj pozna, manjši pa bi se želeli žita čimprej znebiti.

Njihovo poslovanje poslovna skrivnost

Odkupna cena in cena, po kateri odkupljeno žito potem prodajajo naprej, je sicer poslovna skrivnost Raiffeisna, saj na številna vprašanja glede poslovanja nismo dobili nobenega odgovora. Vsaj ne med časom odkupa.

Kot ugotavljajo za Kmečki glas, odkupna cena premium pšenice, ki pridela nad 15 odstotkov beljakovin, znese 185 evrov na tono. Za razred A, ki proizvede nad 14 odstotkov beljakovin kmetje prejmejo nekje med 165 do 175 evrov na tono, za B1 (nad 12,5 beljakovin) med 150 in 165 evrov, za B2 (11,5 odstotka beljakovin) med 150 in 155 evrov, za krmno pšenico pa 140 evrov na tono, torej za 5 evrov več, kot so bili zanjo pripravljeni kmetu iz Odrancev ponuditi slovenski posredniki za avstrijski Raiffeisen.

POPRAVEK:

Popravek članka: Zakaj lokalni kmetje kljub nižji ceni prodajajo žito tudi Avstrijcem?, objavljenega na spletnem portalu maribor24.si, dne 20.07.2019.

V članku z naslovom »Zakaj lokalni kmetje kljub nižji ceni prodajajo žito tudi Avstrijcem?«, ki je bil objavljen na spletnem portalu maribor24.si, pod rubriko gospodarstvo, dne 20.07.2019, je bilo navedenih nekaj nepravilnih in zavajajočih podatkov.

Družba Raiffeisen trgovina d.o.o. (Raiffeisen d.o.o.) je slovensko podjetje, ki ima sedež v kraju Lenart v Slovenskih goricah in v Sloveniji deluje že 21 let. V podjetju je redno zaposlenih 32 delavcev, ki so slovenski državljani, hkrati družba zagotavlja redno delo in plačilo nad 20 zunanjim pogodbenim partnerjem (transport).

Neresnične, zavajajoče so nadaljnje navedbe v petem odstavku članka in sicer: »Avstrijski Raiffeisen oziroma posredniška Agro trgovina s petimi podružnicami v Lenartu, Odrancih, Šentjurju, Mostah in Krški vas, namreč po nizkih cenah odkupujejo naše Mol.«

Družba RAIFFEISEN trgovina d.o.o. ima kot slovenska gospodarska družba, ki deluje v skladu s slovenskih pravnim redom, v sodni register vpisanih pet poslovnih enote in sicer: PE Lenart; PE Šentjur; PE Moste; PE Krška vas; PE Odranci. Poslovne enote delujejo kot skladiščno-prodajni in odkupno-distribucijski centri.

Predmet poslovanja družbe je trgovina s kmetijskim repromaterialom (semensko blago, gnojila, sredstva za varstvo rastlin – FFS, krmila oz. krmne mešanice, folije, …), odkup, skladiščenje in trgovanje z žiti (ječmen, pšenica, tritikalo), oljno ogrščico, koruzo v zrnju in sojo.

V obdobju od letu 2014 do leta 2017 je družba investirala cca. 3 mio v nakup zemljišč in v izgradnjo novega skladiščno-prodajnega in odkupno-distribucijskega centra v Odrancih, v Prekmurju. Projektiranje in gradbena dela so v celoti opravila slovenska podjetja po večini iz lokalnega področja Prekmurja in severovzhodne Slovenije. V novi poslovni enoti je zaposlenih pet delavcev iz lokalnega okolja.

Blago v prodajnem programu družbe RAIFFEISEN trgovina d.o.o. se v veliki meri nabavlja na slovenskem trgu (seme, gnojila, FFS) in deloma na trgih EU. Krmila in krmne mešanice so blagovna znamka GARANT iz Avstrije.

Družba odkupljeno žito in koruzo skladišči v Sloveniji in ju prodaja živinorejcem in vsem ostalim potencialnim kupcem na območju Slovenije. Del odkupljenih žit in koruze družba proda v sosednje države, in kot surovino v mešalnico krmil GARANT za proizvodnjo krmnih mešanic, ki jih nato uspešno trži in distribuira na slovenskem trgu. Krmna žita so glavna sestavina krmnih mešanic.

Družba Raiffeisen trgovina d.o.o. ni samo trgovec, ampak je tudi partner kmetom oz. primarnim pridelovalcem hrane. Družba na eni strani pridelovalcem zagotavlja kmetijski repromaterial, na drugi strani pa jim nudi odkup tržnih viškov žit. Prav tako družba pridelovalcem omogoča ugoden nakup repromateriala v času setve z možnostjo odloženega plačila s pridelkom v času odkupa žit oz. žetve.

Neresnične, zavajajoče so vse nadaljnje navedbe v članku o nepoštenih odkupnih cenah žit, ki naj bi jih ponujali »slovenski posredniki za avstrijski Raiffeisen.«

Odkupni parametri in cene žit so oblikovani in dogovorjeni v Sloveniji s strani deležnikov v »žitni verigi« ter so usklajeni s ponudbo in povpraševanjem trga, borzo žit ter razmerami na domačem in globalnem trgu.

Družba RAIFFEISEN trgovina d.o.o. pšenico odkupuje v času žetve 2019 v petih kvalitetnih oz. cenovnih razredih (po ceni 135 €/t do 185 C/t), pri čemer je končna cena odvisna od dosežene kvalitete pšenice. Vsi odkupi žit so izvedeni na podlagi pisne odkupne pogodbe, pri čemer so plačila realizirana v roku 14 dni po izvedenem odkupu.

Poleg tega družba RAIFFEISEN trgovina d.o.o. za odkupljena žita zagotavlja sledljivost in doseganje standardov HACCP, ISCC in GMP-i-, kar je potrjeno s strani ustreznih certifikacijskih organov in pristojnih inšpekcijskih služb. Vse naprave (analizatorji žit in tehtnice), ki se uporabljajo pri odkupu žit imajo ustrezne certifikate in so redno servisirane. Poleg tega so na vseh odkupnih mestih v času odkupa javno dostopni prodajni pogoji in parametri odkupa žit.

Vsak prodajalec žit je pred oddajo žita seznanjen z doseženimi parametri, kvaliteto in odkupno ceno žit, ki jih ponuja v odkup, tako da se lahko pred sklenitvijo pogodbe sam odloči ali bo oddal žito.

Družba RAIFFEISEN trgovina d.o.o. je kvaliteten, kompetenten in zanesljiv partner v kmetijstvu, ki spoštuje dogovorjene plačilne roke, zato so vse navedbe v članku o »avstrijski družbi Raiffeisen in njenih slovenskih posrednikih« in povezovanje družbe Raiffeisen trgovina d.o.o. z nepoštenimi poslovnimi praksami oziroma odkupom žit po nepoštenih cenah napačne, neresnične in zavajajoče.