»Samo skupaj lahko krojimo uspešno zgodbo,« je na konferenci poudaril polkovnik Robert Šipec, načelnik sektorja za opremljanje pri MORS. Po njegovih besedah prihod vodika ni pod vprašajem, kako hitro se bo razširil po Sloveniji pa ni odvisno samo od države, ampak od vseh deležnikov. Dr. Blaž Likozar iz Kemijskega inštituta je ob tem dodal, da so za »lažji prehod na nizkooglično gospodarstvo pilotni projekti eden od glavnih elementov, s katerimi bi se morali v Sloveniji bolj intenzivno ukvarjati.«
V Sloveniji smo sicer že dočakali pomemben preboj na področju čiste energije. V edini cementarni pri nas, Salonitu Anhovo, so že odprli prvo polnilnico za čisti vodik, ki predstavlja temeljni kamen mednarodnega vodikovega ekosistema v regiji Severnega Jadrana. S polnilnico v cementarni podpirajo prizadevanja za prehod na čisto ter obnovljivo energijo. Kot je na okrogli mizi poudaril dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonita Anhovo, vidijo razogljičenje kot izziv in obenem tudi kot priložnost. »Podjetja in družbe, ki se bomo preoblikovali prvi, bomo imeli konkurenčno prednost, zato je pomembno, da stopimo na to pot,« je poudaril ter dodal, da »če bi v Salonitu samo nadomestili zdajšnje gorivo z vodikom, za razogljičenje ne bi naredili dovolj. Dve tretjini Salonitovih izpustov ogljikovega dioksida namreč izhajata iz surovin, in ne iz goriv. Vodik je zato ena od možnosti, da lahko zajeti ogljikov dioksid spremenimo v novo surovino.«
»Zadali smo si ambiciozen načrt, da bo naša proizvodnja ogljično nevtralna do leta 2035, kar je skladno oziroma prej kot je to načrtovano za energetsko intenzivne sektorje evropske industrije, ki bi lahko po nekaterih ocenah dosegli ogljično nevtralnost med letoma 2035 in 2045,« je še poudaril Vuk. Salonit Anhovo se z uvajanjem naprednih rešitev sicer uvršča med vodilna slovenska podjetja na področju zelenega prehoda.
