Gospodarstvo

Vlada nad energetsko draginjo s subvencijami in regulacijo cene

Uredništvo , 01.12.22 ob 14:54

Med drugim so predvidene subvencije za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije ter možnost regulacije cene toplote iz daljinskega ogrevanja.

Vlada nad energetsko draginjo s subvencijami in regulacijo cene

Vlada je danes obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje v letu 2023. Preden ga bo sprejela, bo šla s predlogi ukrepov, ocenjenimi na okoli 1,2 milijarde evrov, še pred socialne partnerje in h koalicijskim poslancem. Je pa sprejela predlog interventnega zakona za spopad z energetsko krizo.

Zakon o pomoči gospodarstvu bo začel veljati z januarjem

Potem ko je vlada z uredbo določila, da mora dobavitelj pri maloprodajni ceni za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene do konca letošnjega leta, upoštevati ceno na nemški borzi, in je s tem navzgor omejila strošek dobavitelja, predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize med drugim podjetjem prinaša še subvencijo za strošek elektrike za leto 2023.

Obenem vsebuje tudi shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij v sodelovanju s SID banko. Gospodarski minister Matjaž Han je skupno vrednost ukrepov ocenil na 1,2 milijarde evrov.

Pred dokončnim sprejemom, predvidenim v ponedeljek, bo vlada o predlogih v petek razpravljala še s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), predstavila pa jih bo tudi koalicijskim poslancem. DZ naj bi nato zakon dokončno sprejel decembra, veljati pa bo začel 1. januarja in bo veljal za leto 2023.

Potrjen predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije

Je pa vlada potrdila predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki med drugim predvideva zagotovitev zmanjšanja porabe elektrike v času največjih obremenitev omrežja in dodatno subvencioniranje OVE. Na drugi strani bodo prihodki od prodaje elektrike nad določeno ceno pripadli državnemu proračunu. Z zakonom bo lahko vlada lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Predlog je pripravljen na podlagi dogovora ministrov EU, pristojnih za energijo, s konca septembra, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti.

Tako so skladno z evropsko uredbo predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa, zmanjšanje pa bo država spodbujala prek znižanja omrežnine.

V primeru zaostrenih razmer bo vlada lahko regulirala končno ceno toplote

Dodatno bodo spodbujane investicije v obnovljive vire energije (OVE), in sicer so predvidena nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov.

Zakon bo vladi omogočil, da v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih regulira končno ceno toplote iz daljinskega ogrevanja.

Dana bo tudi podlaga za subvencioniranje nakupa lesnih peletov za fizične osebe za ogrevanje gospodinjstva na podlagi določene referenčne cene za leto 2021.

Dražji prihodki od prodaje elektrike bodo pripadali državi

Zakon bo proizvajalcem električne energije, ki so vključeni v podporno shemo za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, dal možnost, da namesto obratovalne podpore kot podporo izberejo zagotovljen odkup, s čimer se lahko izognejo težavam zaradi volatilnosti trga.

Zakon po predlogu določa, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu. Izjema bo med drugim elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina.

Skladno z evropsko uredbo bo tudi določeno, da morajo gospodarske družbe, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področjih pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina, v letih 2022 in 2023 plačevati solidarnostni prispevek.

Minister je napovedal tudi sprejem uredb za povračilo razlike med regulirano ceno elektrike in plina za gospodinjstva ter male poslovne in zaščitene odjemalce.

STA