Pogovarjali smo se z davčnim strokovnjakom in direktorjem PwC v oddelku davčnega svetovanja mag. Robertom Pritržnikom, ki je odgovarjal na vprašanja, vezana na aktualno dogajanje v gospodarstvu, zlasti z vidika tujih investicij v Sloveniji.
PwC je mednarodna mreža podjetij, prisotna v 151 državah sveta, ki združuje več kot 360.000 strokovnjakov. V Sloveniji deluje že od leta 1993. So vodilni strokovnjaki na področju zagotavljanja visokokakovostnih davčnih in pravnih storitev, poslovnega in transakcijskega svetovanja pri združitvah in prevzemih ter revizije in računovodstva.
Kot strokovno-analitični partner skrbijo za analitični vidik nagrajevanja gospodarske odličnosti v štajerski regiji v projektu Štajerska gospodarska odličnost. Iz nabora prvih sto podjetji v kategorijah mikro in malo podjetje, srednje veliko podjetje, veliko podjetje, najperspektivnejše podjetje in najzaposlovalec so na podlagi izbranih kriterijev izbrali najboljša podjetja za leto 2023. Njihova imena bomo izvedeli 28. novembra na gala dogodku v mariborskem hotelu Habakuk.
Kakšni so trenutni trendi na področju gospodarstva v Sloveniji? Ali v zadnjih letih zaznavate povečano število tujih investicij v Sloveniji?
Po dinamičnem obdobju s koncem covida se je gospodarska aktivnost v letu 2024 rahlo umirjala. Domača potrošnja in gospodarska rast sta zmerni, v ospredje prihajajo digitalizacija, trajnostni razvoj in zeleni prehod. V oktobru smo imeli ničelno letno stopnjo inflacije, za primerjavo, v enakem mesecu lani je bila 6,9-odstotna. Skupna zaposlenost se je ponovno zvišala in dosegla novo najvišjo raven.
V zadnjih letih smo zaznali povečano število tujih investicij, pri čemer je še posebej izstopalo leto 2022, obenem pa so za to pokoronsko obdobje značilna tudi precejšnja ciklična nihanja. 2024 je tako na nek način dokaj podobno letu 2023, pri čemer je moč zaznati rahel porast števila prestrukturiranj in reorganizacij v mednarodnih skupinah, podružnicah tujih podjetij, ki so prisotna v Sloveniji. Izpostavil bi še, da so bile letos sprejete spremembe Zakona o spodbujanju investicij, ki je prinesel določene poenostavitve in s tem nove možnosti glede dodelitve takšnih spodbud za investicije tujim subjektom.
V katerih panogah zaznavate nakup slovenskih podjetij? Od kod prihajajo kupci? Kakšni so običajno razlogi za prodajo teh podjetij?
Številne tuje investicije so bile spodbujene predvsem z ugodnimi gospodarskimi in poslovnimi pogoji, lokalno razvitim know how-om, usposobljeno delovno silo ter s strateško lego Slovenije v srednji Evropi. Številni nakupi slovenskih podjetij so se v zadnjih letih dogajali praktično v vseh panogah, od informacijske tehnologije do finančne industrije, fotovoltaike, farmacije, proizvodnje in logistike ... Potencialni in dejanski kupci prihajajo tako iz držav EU kot iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Bližnjega vzhoda.
Razlogi za prodajo podjetij so zelo različni, od iskanja strateških partnerjev do dostopa do novih trgov in tehnologije ter finančnih težav ali preprosto želje lastnikov po umiku iz poslovanja zaradi upokojitve ali iskanja novih poslovnih priložnosti.
Katerih podjetij se proda največ (malih, srednjih, velikih)?
Prednjačil je interes po malih in srednjih družbah, pri čemer je bilo v zadnjem obdobju dosti zanimanja tudi za nekatere velike družbe. Manjše in srednje družbe so pogosto bolj fleksibilne in imajo specifične tehnologije ali tržne niše, ki jih potencialni investitorji iščejo. Do večjih transakcij pride redkeje, so pa običajno bolj odmevne in imajo tudi večji vpliv na gospodarstvo.
Kaj nakup slovenskih podjetij s strani tujcev dolgoročno pomeni za slovensko gospodarstvo?
Glede na majhen obseg domačega tržišča z dvema milijonoma prebivalcev je slovensko gospodarstvo močno odvisno od zunanje trgovine in hkrati občutljivo na spremembe v mednarodnih cenah in valutnih gibanjih. Posledično je naše gospodarstvo odvisno tudi od ekonomskih okoliščin v državah, iz katerih prihajajo glavni trgovinski partnerji.
Nakup tujih investitorjev lahko seveda prinese pozitivne učinke, kot so povečanje razpoložljivega kapitala, boljša dostopnost do mednarodnih trgov, nove tehnologije in izboljšanje upravljavskih praks v sistemu. Kljub temu tu seveda lahko obstajajo tudi tveganja, kot je izguba lokalnega nadzora nad podjetji in vpliva na ključne odločitve, ki so povezane s poslovanjem tega subjekta.
Katere nove produkte in storitve ste kot multinacionalka v zadnjem času razvili glede na spreminjajoče se trende svetovnega gospodarstva (covid, finančna kriza, kibernetska varnost ...)? Kaj na teh področjih svetujete oziroma ponujate slovenskemu gospodarstvu?
Ob zagotavljanju visokokakovostnih davčnih in pravnih storitev, poslovnega in transakcijskega svetovanja pri združitvah in prevzemih ter reviziji in računovodstvo se v zadnjem času se veliko ukvarjamo tudi s storitvami na področju zelenega prehoda, ESG (okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih poslovanja družb) in izzivi, ki jih prinaša digitalizacija poslovanja. Na davčnem področju posebno pozornost namenjamo celostnim rešitvam, ki jih prinaša mednarodno poslovanje, rešitvam v zvezi s transfernimi cenami med povezanimi subjekti in z uvedbo minimalnega davka.
Področje minimalnega davka je globalna rešitev digitalizaciji poslovanja in je močno povezana z obdavčitvijo z davkom od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Ne glede na to velja poudariti, da gre za povsem novo obdavčitev, ki se sproži nad določenim pragom konsolidiranih prihodkov celotne skupine. Tudi pravila, ki veljajo v sistemu minimalnega davka, so povsem drugačna od tistih, ki veljajo v sistemu DDPO.
Kakšna so zadnja aktualna priporočila slovenskim podjetjem?
Glede na trenutno situacijo in globalne trende je pomembno, da se osredotočijo na inovacije, digitalizacijo in trajnostni razvoj. V razmerah visoke zaposlenosti in vsesplošnega pomanjkanja kadrov je zelo pomembno vlagati v izobraževanje, razvoj in seveda zadržanje kadrov. Prilagajanje novim tržnim razmeram in izkoriščanje priložnosti na mednarodnih trgih, kar omogočata ugodna geografska lega in moderna tehnologija, je ključnega pomena za dolgoročno rast. Tudi na davčnem področju je zelo pomembno iskanje in uporaba celostnih ter integriranih rešitev, ki so danes lahko dostopne praktično vsem subjektom.
Pri mednarodnem poslovanju in pri transakcijah znotraj mednarodnih skupin je še posebej pomembna vzpostavitev ustreznih mehanizmov in metodologij za določanje ustreznih transfernih cen. Inšpekcijski nadzori tega področja so običajno zelo dolgotrajni in naporni za posamezne družbe in v dosti primerih vodijo v veliko dodatno davčno breme, ki se mu je v primeru ustrezne celostne rešitve moč izogniti. Ena izmed možnosti za takšno rešitev so vnaprejšnji cenovni sporazumi (ang. Advance pricing agreements) z davčnim organom oziroma FURS-om.
Boste v prihodnje območje delovanja še razširili?
Kot že omenjeno, PwC v Sloveniji nudi zelo širok spekter storitev in s tem praktično pokriva veliko segmentov poslovanja posameznih družb. Tudi v prihodnje bomo razvijali nove celostne rešitve, ki omogočajo učinkovito poslovanje in premostitev novih izzivov, ki jih bodo prinesle neizbežne spremembe.
