DZ je sprejel novelo zakona o oskrbi z električno energijo, ki prenaša določila direktive EU s ciljem pospešitve zelenega prehoda, boljše zaščite porabnikov in krepitve odpornosti elektroenergetskega sistema. Zunaj prenosa direktive novela prinaša tudi načela pri metodologiji za obračun omrežnine, čemur niso naklonjeni v Agenciji za energijo. Za sprejem novele je glasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo sedem.

Pomembna novost s 1. julijem 2026

Novela bo v slovensko zakonodajo prenesla določbe evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Ker Slovenija prenosa še ni opravila, je Evropska komisija začela postopek proti državi.

Med najpomembnejšimi rešitvami je pravica do souporabe energije, tako da bodo lahko proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov, denimo samooskrbne sončne elektrarne, viške proizvedene energije delili z drugimi odjemalci, npr. sorodniki, sosedi, prijatelji idr. Ta novost se bo začela uporabljati 1. julija prihodnje leto, koncept pa naj bi spodbujal povezovanje, pripomogel k bolj učinkoviti porabi viškov in služil kot orodje za zmanjševanje stroškov za elektriko.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je danes pojasnila, da bo souporaba omogočena na celotnem ozemlju Slovenije. Oče, ki ima sončno elektrarno v Mariboru, bo tako lahko proizvedeno elektriko dodelil hčerki v Postojni.

Vključeni tudi imetniki sončnih elektrarn

V souporabi energije bodo lahko sodelovali tudi imetniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v tako imenovani sistem letnega netiranja. To je posebej relevantno za tiste, katerih proizvodnja presega njihove potrebe na letni ravni in jim zato ob koncu obračunskega obdobja nastajajo veliki viški. Souporaba je želja, ki so jo imetniki sončnih elektrarn pogosto izpostavljali, je povedala državna sekretarka.

Koncept bo veljal tudi v primerih, kjer je na primer lokacija enega odjemalca ustrezna za vgradnjo sončne elektrarne, druga pa ne. Ta odjemalca se bosta lahko odločila za skupno investicijo ter imela od tega oba korist.

Kaj še prinaša novela?

Novela prinaša tudi možnost prožne priključitve, če polna še ni mogoča, pravico odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto ter možnost začasne kontrole cen za dobavo elektrike gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem v primeru krize pri oskrbi.

Novosti so še dodatna zaščita odjemalcev pred odpovedjo pogodbe o dobavi in s tem pred odklopom ter dodatne naloge distribucijskega operaterja glede objave jasnih informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve. Pri obveznostih elektrooperaterja glede omogočanje priključitve javno dostopnih in zasebnih polnilnih mest za električna vozila je po novem dodano, da mora omogočiti funkciji pametnega in dvosmernega polnjenja.

V noveli so tudi nekatere rešitve, ki niso povezane z direktivo. Med drugim je predvidena oprostitev plačevanja omrežnine za nove črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje (torej oprostitev ne bi veljala npr. za hranilnike pri samooskrbi gospodinjstev).

Opredelitev načel za Agencija za energijo

Novela prinaša tudi opredelitev načel, ki bi jih morala Agencija za energijo upoštevati pri določitvi metodologije za obračun - ta sistem bi moral biti preprost, pravičen, sorazmeren, postopen, hkrati bi moral spodbujati samooskrbo in vlaganja v čiste tehnologije.

Ta zakonski poseg predstavlja novo fazo dlje časa trajajočega spora med vlado in agencijo glede nove omrežninske metodologije. Agencija danes potrjene zakonske rešitve vidi kot neposreden poseg v svojo pristojnost kot neodvisnega regulatorja na podlagi evropske zakonodaje ter energetskega zakona. Vladna stran to zanika in pravi, da sta za presojo skladnosti nacionalne zakonodaje z evropsko pristojna samo Sodišče EU oz. Evropska komisija.

STA