"Hoče neko na basket?" me, ko vidi moj košarkarski motiv na majici, pozdravi eden od srbskih prodajalcev na Kmetijsko-živilskem sejmu na Agri. Gre za znameniti stavek enega od najboljših košarkarjev na svetu Nikole Jokiča, ki ga je pred 14 leti zapisal na twitter, ko še ni bil svetovno znan in je samo iskal družbo na igrišču. Zdaj je stavek nadobudneža, ki je bil na poti k svetovni slavi, pravcati nacionalni rek v Srbiji in prodajalcu se je ob začetku Eurobasketa zdel imenitna pogruntavščina za pozdrav. 

[[image_1_article_80451]]

Pistacija se je vrinila tudi v mortadelo

Domačnost pa so Srbi izkazovali tudi drugače; v enem od hladilnikov suhomesnati izdelki, kot so kulen, pršut, slanina, tudi mortadela (in to z letos modernimi pistacijami), na drugi stojnici rakija, imenovana Branko, na tretji koruza, na četrti granola, na peti med, na šesti izdelki za obdelovanje in namakanje tal, sledila je še druga mehanizacija ... Podobno kot lani Bolgarija je bila letos Srbija država partnerica sejma in tako ji je pripadel največji, najimenitnejši prostor v enem od pavilijonov. In obiskovalci so z veseljem pokukali, kaj Srbija dobrega ponuja.

[[image_2_article_80451]]

16 podjetij - in nekdanji delavec

"Veste, jaz sem vam še delal avtocesto,"  je hitel razlagati nek možakar, pa ga Bojana Lalović iz Centra za organizacijo sejmov pri Privredni komori Srbije (v prevodu: Gospodarski zbornici Srbije) zbode: "A zato so tako luknjaste?" Še nekaj zbadljivih izmenjav sem in tja, nakar mi sogovornica končno razloži, kako je do sodelovanja Srbije na Agri sploh prišlo: "Kot nacionalna stojnica smo tu prvič. Odločili smo se na pobudo podjetij, ki s Slovenijo že sodelujejo oziroma imajo to željo. Nastopali smo s 16 podjetj in dvema inštitutoma. Veseli smo, da so se naši podjetniki domov vrnili polni novih spoznanj in z dopolnjenimi imeniki."

[[image_3_article_80451]]

Meso, kot so ga jedli leta 1885

[[image_4_article_80451]]

Še največ pozornosti je pritegnila stojnica s sušenimi mesninami podjetja Zlatoborac - malo zaradi prijaznih hostes, malo zaradi samih izdelkov, ki se jih je dalo preizkusiti. Ne bi bil jaz, če ne bi še sam malo "piknil", "zamezil", kot bi dejal Srbi. V eni roki pršut, v drugi mikrofon - in že sem pritegnil pozornost Biljane Stefanović, menedžerske za korporativno komuniciranje, ki je tudi meni želela skomunicirati, s kakšnimi dobrotami se mastim. "Naša proizvodnja poteka v Zlatiboru oziroma v bližnji vasi Mačkat, ki velja za srbsko prestolnico pršuta. Pri nas suho meso še vedbo obdelujemo po tradicionalni družinski recepturi iz leta 1885."

Tradicije se držijo tudi pri zapisu blagovne znamke - še vedno je v cirilici. Pa čeprav meso razvažajo po celi Evropi od Rusije do Nemčije, Francije ... Pri nas ga lahko najdete v Mercatorjih, a mi Stefanovićeva razloži, da pravkar poteka zamenjava distributerja, tako da naj bi bili njihovi trajni in poltrajni izdelki na voljo v več trgovskih verigah.

Vsak osmi hektar koruze na svetu izvira iz Novega Sada

[[image_5_article_80451]]

Nič manj ni ponos izžareval iz drugih stojnic. Goran Krajinović iz Instituta za ratarstvo i povrtarstvo (kmetijstvo in zelenjadarstvo) v Novem Sadu me poduči, da je prav ta inštitut, ki 87 let skrbi za razvoj rastlin in izvaža semena v 30 držav po svetu, kot prvi na svetu "ustvaril hibrid sončnice: "Vsak osmi hektar sončnic na svetu izhaja iz naših semen." Zdaj torej veste; ne le zibelka košarke in suhomesnatih izdelkov, Srbija je tudi zibelka sončnic.