Po rezultatih jesenske analize Napovednik zaposlovanja prihaja na območju območne službe Maribor do največjega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem pri iskanju kandidatov za poklice: varilci, usmerjevalci in raznašalci pošte, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji, strokovni delavci za zdravstveno nego, strugarji, zidarji, orodjarji. Med vsemi območnimi službami, je delež delodajalcev, ki pričakujejo težave pri iskanju delavcev, najnižji v območni službi Murska Sobota. Kljub temu so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje izpostavili naslednje poklice: varilci, mesarji, sestavljalci električne in elektronske opreme, natakarji, mizarji, kuharji, upravljavci strojev za zemeljska dela, elektroinštalaterji, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji.

Delodajalci skušajo zagotoviti nove zaposlene tako, da iščejo kandidate po različnih kanalih, zaposlitvenih portalih, preko socialnih omrežij. Pogosto so pripravljeni zaposliti delavce, ki nimajo ustreznih znanj in kompetenc, so pa motivirani za delo in se pripravljeni učiti.

Povpraševanje je veliko, a ljudi za delo ni

Kot so za nas pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, gre v navedenih primerih za tako imenovane deficitarne poklice, po katerih je veliko povpraševanje med delodajalci, na trgu pa primanjkuje kandidatov za zaposlitev z ustreznimi strokovnimi znanji. “Tehnološki napredek in posledično tehnološka razvitost podjetij dodatno otežuje konkurenčnost kandidatov, ki so znanja pridobili v preteklosti, saj se je spremenila vsebina teh poklicev, izobraževalni sistem pa danes teh profilov ne izobražuje ali je vpis v programe minimalen, kar posledično pomeni, da na trg prihaja malo ustrezno usposobljenih kandidatov,” so še opozorili. Zaradi velikega povpraševanja po teh profilih, se v evidenco zavoda praviloma prijavljajo le prehodno, saj lahko v trenutni situaciji zaposlitev izbirajo ter na osnovi pomanjkanja kadra dosegajo boljše pogoje dela in višji zaslužek.

“Ob tem na situacijo na našem območju vpliva bližina meje s sosednjo Avstrijo, kamor dnevno migrira na delo veliko naših delavcev.”

Mladi si želijo čim hitrejši stik s trgom dela

Na Zavodu za zaposlovanje so zaznali, da mladi ne glede na izobrazbo prve priložnosti stika s trgom dela izbirajo mladi v storitvenih dejavnostih, kot so prodaja (v trgovini in spletna), gostinstvo, dostave in logistično-skladiščna dela. S tem ne nadgrajujejo kompetence, glede na najvišjo doseženo izobrazbo. Želijo si čim hitrejši stik s trgom dela, tudi za ceno pridobitev kompetenc, ki niso toliko vezane na zaključeno izobrazbo.

Višje izobraženi mladi iskalci zaposlitve si želijo priložnosti na področju računalništva, digitalizacije, upravljanja spletnih omrežij ter svetovanja in trženja na različnih področjih. Kot so dodali, se zavedajo novih kompetenc, ki jih trg dela zahteva, zato pridobivajo znanja tudi na področju programiranja, spletnega marketinga in tako dalje.

Slovenci najbolj odhajajo v Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo ali Italijo

Na osnovi ocen in izmenjave podatkov in podatkov o izselitvi, ki pa ni vedno povezana z zaposlitvijo, “pa vemo, da slovenski državljani največ odhajajo delati v Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo ali Italijo”. Za Avstrijo ocenjujejo, da se jih dnevno ali tedensko vozi na delo okoli 16.000 državljanov Slovenije, od teh okoli 13.000 na Avstrijsko Štajersko. Tukaj niso všteti delavci, ki delajo v Avstriji kot napoteni delavci, zaposleni v slovenskih podjetjih.

Glede na najpogostejše zaposlitve v sektorjih, kot so proizvodnja, logistika, gradbeništvo, gostinstvo in turizem, zdravstvo in socialno varstvo ocenjujejo, da bi v trenutnih razmerah večina zaposlenih v tujini verjetno našla zaposlitev tudi doma, kar pa ne morejo trditi za vse v času odhoda na zaposlitev v tujino, saj so pred leti bile razmere na trgu dela povsem drugačne.

V poklicih, ki zahtevajo nižjo izobrazbo, so zaposleni predvsem tujci

Med delovno aktivnim prebivalstvom Slovenije je bilo novembra lani 111.748 ali 14,3 odstotka tujcev. Med tujci je bilo 85,5 odstotka državljanov drugih držav in 14,5 odstotka državljanov držav članic EU. Največ tujih državljanov je bilo zaposlenih v gradbeništvu, sledijo predelovalne dejavnosti ter promet in skladiščenje.

Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov, SKD 200), Vir: SURS

Če gledamo tujce iz tretjih držav so ti zaposleni v najbolj deficitarni poklicih, “kjer beležimo veliko potreb, domačega kadra pa ni dovolj na razpolago”. Nekateri poklici so zaradi izrednega deficita celo izvzeti iz kontrole trga. Večinoma gre za delovna mesta, na katerih se zahteva nižja raven izobrazbe, torej srednja poklicna izobrazba ali manj. Praviloma so to delovna mesta, za katera so značilni slabši delovni pogoji (večizmensko delo in delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težko fizično delo ipd.) kar odvrača kandidate od prijav na razpisana delovna mesta.

“Za gradbeništvo lahko rečemo, da se v tej dejavnosti že tradicionalno zaposlujejo državljani drugih držav, predvsem državljani BiH. To so hkrati tudi dejavnosti z velikim številom delavcev, zaradi pogojev dela je za te dejavnosti značilna tudi velika fluktuacija. Povpraševanje po delovni sili v teh dejavnostih iz omenjenih razlogov presega ponudbo, vplivajo pa tudi poznani demografski dejavniki.”

Za delo v tujini se ne odločajo zgolj mladi

Po informacijah svetovalcev EURES, evropske mreže za sodelovanje zavodov za zaposlovanje, ki naj bi olajšala prosti pretok delavcev, imamo v Sloveniji dve ključni skupini ljudi, ki gredo v tujino. En del so mlajši iskalci zaposlitve na začetku karierne poti, ki želijo pridobiti mednarodne izkušnje in na začetku kariere spoznati druga kulturna in delovna okolja.

Druga ključna skupina pa so iskalci zaposlitve z delovnimi izkušnjami med 30 in 40 letom, ki želijo zagotoviti boljši standard družini. Se pa občasno za zaposlitev v tujini odločajo tudi starejši 50 +, ki so v tem času postali brezposelni in jim družinske razmere to dopuščajo (odrasli otroci). “Konkretno, imamo izkušnje s sezonskimi zaposlitvami na področju smučarskega turizma v sosednji Avstriji, za katere se odločijo tudi starejši, pogosteje ženske. Gre za krajše zaposlitve, kjer delodajalec nudi tudi namestitev in seveda sorazmerno dobro plačilo,” so še pojasnili na zavodu.

Sicer so na zavodu opozorili, da podatkov o izobrazbi tistih, ki gredo v tujino ne zbira nihče. So pa dodali, da po je oceni EURES svetovalcev med mladimi na začetku kariere sorazmerno višji delež iskalcev z višjo stopnjo izobrazbe (tercialna izobrazba), med srednjo generacijo pa prevladujejo nižje izobraženi in srednje izobraženi, največkrat s področja tehničnih poklicev. Razlogi za odhod v tujino so različni: “Različni osebni razlogi so motiv za odhod in iskanje zaposlitve v tujini.” Želja po boljšem zaslužku je pomemben motiv, ob tem pa so še številni osebni razlogi, kot so seznanitev z drugačno kulturo, partnerske zveze, iskanje ustreznejšega delovnega okolja, želja po pridobitvi novih znanj, avanturizem ali drugi osebnostni razlogi.

Tudi v sezonskem delu primanjkuje kadra

Pomanjkanja kadra pa na zavodu opažajo tudi na področju sezonskega dela, “saj le-ta išče priložnosti v okoljih, kjer so boljši pogoji dela in boljše plačilo”. Za slovenske sezonske delavce to pomeni, da iščejo priložnosti v sosednji Avstriji. V Sloveniji pa v odvisnosti od obsega sezonskih del, ob slovenskih sezonskih delavcev se po potrebi angažirajo tudi delavci iz tretjih držav.

Potreba po sezonskih delavcih v kmetijstvu se iz leta v leto spreminja in je odvisna od pričakovane letine. 

V začetku leta pridobijo na zavodu potrebe delodajalcev iz našega okolja na zelenih delih, ki se v pomladnem času dogajajo v nasadih, vinogradih. V nadaljevanju pa pridelovalci napovejo potrebe po kadru v poletno jesenskem času, času obiranja pridelkov. Zavod ob tem vsako leto aktivno pristopi k informiranju.

Zaradi pomanjkanja mladih, se bodo starejši kasneje upokojevali

Slika trga dela in pričakovanih gibanj je podobna tudi na globalnem trgu. Zaradi demografskih trendov in s tem povezane manjše natalitete, lahko pričakujemo, da se bo pomanjkanje mladih kandidatov na eni strani na drugi strani odrazilo v podaljšanju aktivne dobe pri starejših in njihovo kasnejše upokojevanje: “Vemo, da so mladi kandidati bolj mobilni, znajo tuje jezike, lažje menjajo zaposlitve, iščejo možnosti boljšega zaslužka. Tudi v prihodnje bodo le-ti zaposlitev iskali na širšem območju.”

Kot so za nas pojasnili na zavodu, je dejstvo, da tehnološki razvoj, dodatno pa še pospeševanje digitalizacije procesov in storitev spreminja delovna mesta in jih dviguje na višji zahtevnostni nivo. “Za zaposlene je še kako pomembno vseživljenjsko izobraževanje in stalno izpopolnjevanje, da lažje sledijo spremembam, ki so naša stalnica,” so dodali.

Pogoje na trgu dela vedno določi razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V najbolj iskanih poklicih lahko danes dobri strokovnjaki izbirajo delodajalca in dosežejo boljše pogoje.

Zagotovo pa imajo konkurenčno prednost delodajalci, ki so svoje zaposlene prepoznali kot najpomembnejše akterje ter zagotavljajo ugodno delovno okolje, se trudijo za dobro klimo. Ti delodajalci se srečujejo z zadovoljnejšimi delavci, imajo manjšo fluktuacijo in tako dalje. UMAR-jeva Jesenska napoved gospodarskih gibanj za naslednji dve leti predvideva nadaljevanje zmanjševanja brezposelnosti in nadaljevanje gospodarske rasti, kar bo skupaj z demografskimi dejavniki staranja prebivalstva (manjše generacije mladih, ki vstopajo na trg dela ne nadomestijo večjih generacij delovne sile, ki se upokojujejo) krepilo pomanjkanje ustrezne delovne sile.