Trgovinska zbornica Slovenije ministra za delo Luko Mesca poziva k ponovnemu razmisleku glede predloga o določitvi višine minimalne plače, upoštevajoč predvsem stanje v slovenskem gospodarstvu. Ocenjujejo, da bi takšen enostranski ukrep brez predhodnega socialnega dialoga in celovite presoje gospodarskih razmer dodatno nesorazmerno obremenil podjetja na slovenskem trgu, še dodatno poslabšal njihovo konkurenčnost ter neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev.
Dvig minimalne plače vzrok za skrb v trgovini in gospodarstvu
Kot so zapisali pri TZS, napovedani dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. Poslovno okolje bi se zaradi takšnega predlaganega dviga še dodatno poslabšalo, nadaljevala bi se slabitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zaradi višjih cen bo večji odliv kupne moči v tujino in še bolj se bo pospešila selitev podjetij izven meja naše države. Podjetja rezerv več nimajo, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
Minister Mesec napovedal dvig brez posvetovanja
Višino minimalne plače za leto 2026 je minister napovedal mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji. To še posebej v razmerah šibke gospodarske rasti ni odraz racionalnega odločanja, saj bi morali odločevalci ob sprejemanju tako drastičnih ukrepov upoštevati celotno gospodarsko sliko ter presoditi tudi posledice svojih odločitev. Težko si je v prihodnje predstavljati, da bodo delodajalci v okviru socialnega dialoga še naprej sprejemali vlogo statista, zlasti pri takšnih strateških vprašanjih, ki so za gospodarstvo ključnega pomena. Pri TZS se zavzemajo za vodenje uravnoteženih politik na področju sociale in gospodarstva, saj vsaka nova slabitev pogojev poslovanja za gospodarstvo na dolgi rok pomeni tudi ogrožanje socialne ravni v naši državi.
Če se dvignejo plače enim, se morajo tudi drugim
Napovedano zvišanje minimalne plače pa ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, pač pa predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Nenazadnje, bi se tak dvig minimalne plače odrazil tudi v javnem sektorju in s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj. Že v letu 2025 so se stroški dela v državnem proračunu povečali za približno 600 milijonov evrov oziroma za 14,1 odstotka. Hkrati je zaskrbljujoča napoved tudi za leto 2026, za katero je že pred upoštevanjem učinkov minimalne plače ponovno napovedan primanjkljaj v proračunu v višini 2,1 milijarde evrov.
Tudi premier Golob zadržan nad predlogom ministra za delo
Ob tem TZS spominja tudi na odziv predsednika vlade Goloba na nameravano potezo ministra za delo Mesca. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj. Dvig minimalne plače v zadnjih treh letih je bil 18,9-odstoten, dvig minimalnih življenjskih stroškov po podatkih ministrstva za delo pa 18-odstoten, kar pomeni, da je minimalna plača ohranjala svojo realno vrednost oziroma jo celo povečevala.
Višina minimalne plače bi morala biti določena v mesecu oktobru
TZS še enkrat več poudarja, da bi morala biti višina minimalne plače določena vsaj v mesecu oktobru za naslednje koledarsko leto, saj je povsem nesprejemljivo, da podjetja ne morejo planirati svojih stroškov dela vse do konca januarja tekočega leta. Takšen način določitve višine minimalne plače ima sosednja Hrvaška. V primerjavi s sosednjo državo je minimalna plača v letu 2025 znašala 970 evrov bruto, za leto 2026 pa je določena v višini 1.050 evrov bruto. V Sloveniji je minimalna plača v letu 2025 znašala 1.277,72 evrov in je bila višja za več kot 30 odstotkov, v letu 2026 pa bi bila na podlagi napovedane višine ministra Mesca višja skoraj za 42 odstotkov.
Ministra Mesca zato TZS poziva, naj svojo odločitev o dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto ponovno skrbno pretehta tudi v luči neposrednih posledic za gospodarstvo in glede na ne preveč optimistične napovedi za prihodnje upošteva pri določitvi te plače za leto 2026 stopnjo inflacije.
