Holding Slovenske elektrarne je lani pridelal 184 milijonov evrov izgube, zdaj pa pripravlja načrt sistemskih ukrepov za poslovanje termo divizije.

Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je lani pridelal 184 milijonov evrov izgube, je pripravil ocene in scenarije poslovanja termo divizije skupine, kamor sodita Teš in Premogovnik Velenje, in pripravlja načrt sistemskih ukrepov, so povedali v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Načrt sicer zunanjim deležnikom še ni bil predstavljen.

Lansko leto končali z izgubo

Tako Termoelektrarna Šoštanj (Teš) kot Premogovnik Velenje sta leto 2020 končala z izgubo. Izguba Teša je znašala 280,4 milijona evrov, izguba Premogovnika Velenje pa 9,6 milijona evrov.

Zaradi spremenjenih razmer na trgu, kot sta gibanje prihodnjih cen električne energije in CO2 emisijskih kuponov, je bila med drugim izvedena slabitev sredstev družb skupine HSE v višini 243,5 milijona evrov, kar zadeva termo divizijo skupine HSE, so junija ob objavi lanskega poročila o poslovanju zapisali v HSE.

Kot je v ponedeljek pisal portal Necenzurirano, naj bi Teš po lanski slabitvi sredstev zaradi nerentabilnosti šestega bloka letos moral spet slabiti, kar pomeni, da bi bila vrednost premoženja družbe enaka nič, Teš pa bi po teh slabitvah letos ustvaril rekordnih 560 milijonov evrov čiste izgube. V tem primeru bi bil že konec meseca kapitalsko neustrezen in plačilno nesposoben, navaja portal.

Se obeta stečaj

HSE kot njen lastnik bi imel dve možnosti – ali bi ji zagotovil svež kapital ali pa odpisal velik del dolgov do mednarodnih bank, za katere sicer s poroštvom jamči država. Edina alternativa je stečaj. Četudi bi v Tešu počakali s slabitvami, imajo za to največ tri leta časa, je, kot navaja Necenzurirano, razvidno iz projekcij poslovanja.

A še večja težava je tekoče poslovanje, navaja portal in pojasnjuje, da bo Tešu, ki ga vodi Mitja Tašler, po projekcijah že najpozneje spomladi prihodnje leto zmanjkalo denarja za izplačilo plač in druge tekoče obveznosti.

V težavah tudi Premogovnik Velenje

Težave Teša v finančno brezno vlečejo tudi Premogovnik Velenje, saj je elektrarna edini kupec velenjskega lignita. Ta po navedbah portala Necenzurirano že zdaj nima denarja za vračilo 20-milijonskega posojila, najetega pri Tešu. V projekcijah poslovanja Premogovnik Velenje izkazuje več kot 100 milijonov evrov dolgoročnega negativnega denarnega toka, že v letu 2023 pa naj bi njegove obveznosti presegle vrednost premoženja in kapitala.

Zaradi okoljskih zavez je nadaljnje obratovanje termo divizije finančno nevzdržno, po pisanju portala ugotavljajo v HSE.

Zaradi okoljskih zavez je nadaljnje obratovanje termo divizije finančno nevzdržno, po pisanju portala ugotavljajo v HSE. V dokumentu poudarjajo, da pri načrtovanju bodočega poslovanja Teša in premogovnika ni več mogoče uporabiti uporabe koncepta delujočega podjetja. Gre za računovodski termin, ki pove, ali je podjetje sposobno preživeti naslednjih 12 mesecev.

Na vpliv okoljskih zavez, ki ustvarjajo pritisk na poslovanje termo divizije skupine HSE, je v ponedeljek ob robu ogleda del nadgradnje železniškega odseka Ljubljana-Brezovica za STA opozoril tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki bo v ponedeljek, kot je napovedal, obiskal Šoštanj, si ogledal premogovnik in se sestal z upravama Teša in HSE.

Modeli rešitev temeljijo na državni pomoči

V krovnem upravljalcu državnega premoženja SDH so medtem z okoliščinami poslovanja termo divizije skupine HSE seznanjeni in poslovanje skrbno spremljajo. “Poslovodstvo HSE je pripravilo ocene in scenarije poslovanja termo divizije in pripravlja načrt sistemskih ukrepov. Dejstvo je, da modeli rešitev za proizvodnjo električne energije iz premoga v državah EU temeljijo na mehanizmih državne pomoči, zato tovrstnega ravnanja ne moremo izvzeti iz možnih oblik reševanja problema HSE,” so za STA navedli v SDH.

STA