Ob svetovnem dnevu Zemlje si kmetijska podjetja, združena v okviru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, želijo predvsem korektnega sodelovanja vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano ter priznanja njihove vloge in prispevka k stabilizaciji agroživilskega sistema.

Kmetijska podjetja si zadnja leta intenzivno prizadevajo za ohranitev možnosti zakupa državnih kmetijskih zemljišč. Skrbi tudi dejstvo, da se želi v Strateški načrt za Skupno kmetijsko politiko po 2023 uvesti tudi kapica na neposredna plačila. Gre za neenakovredno obravnavo deležnikov znotraj slovenskega kmetijskega prostora. Bitka za kmetijska zemljišča in evropska sredstva je razumljiva, saj se deležniki borijo za kos iste pogače, vendar pa se je potrebno zavedati, da brez večjih proizvodnih procesov ne bo moč zagotavljati kakovostne pridelave in stabilnosti celotnega kmetijskega sistema, ki se ravno ob nastopu kriz pokaže kot potreben stabilni proces proizvodnje hrane.

Zemlja je v kmetijstvu eden izmed osnovnih proizvodnih resursov. V Sloveniji ni dovolj območij, ki bi bila primerna za intenzivnejšo poljedelsko pridelavo, vendar so tudi ta dodatno ogrožena s strani urbanizacije, zato smo jih dolžni kot družba zaščititi pred nepremišljeno izgubo. Primernih kmetijskih zemljišč je torej premalo, zato je njihova učinkovita in trajnostna raba ključna tako za oskrbo prebivalstva s kakovostnimi in dostopnimi surovinami kot seveda ohranjanje kulturne krajine in turistične privlačnosti naše države.

Vpeljava naprednih tehnologij v kmetijsko proizvodnjo

»Za kmetijska podjetja je objektivni smisel rabe kmetijskih zemljišč stabilna pridelava varnih in kakovostnih surovin po konkurenčnih izhodiščih,« meni direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc. Kmetijska podjetja s trajnostnim gospodarjenjem in vpeljavo naprednih tehnologij skrbijo za ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, varujejo kmetijska zemljišča pred onesnaženjem ter s tem ohranjajo in izboljšujejo vire za trajnostno pridelavo hrane. Sodelujejo z več kot 3.500 kooperanti, družinskimi kmetijami, zagotavljajo primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom in povečujejo konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva. Zaposlujejo približno 2.000 oseb in skrbijo za ohranjanje poseljenosti podeželja.

»Ob svetovnem dnevu Zemlje si kmetijska podjetja želimo, da slovenska kmetijska zemlja ne bi bila več predmet spora, temveč konstruktivnega dialoga in sodelovanja. Vpeljavo naprednih tehnologij v kmetijsko proizvodnjo želimo razširiti in se vertikalno povezati s čim več deležniki, kar bo mogoče zgolj ob ohranitvi kmetijskih površin, ki jih imamo v zakupu pri Skladu kmetijskih zemljišč RS in ob ohranitvi neposrednih plačil, brez kapice. Le tako bodo lahko vsi deležniki skupaj zagotovili odporno in konkurenčno agroživilstvo, ki bo s kmetijskimi in živilskimi izdelki konkuriralo na skupnem evropskem trgu,« meni Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS-ZKŽP.