Po vsem svetu danes zaznamujemo svetovni dan meteorologije, ki tokrat poteka pod krovno tematiko podnebnih sprememb in vode. V središču je tako pomen zaščite vodnih virov, ščitenja pred škodo zaradi delovanja voda ter opozarjanja na pojave, kot so suše, neurja in poplave, so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).
Resno grožnja, resen izziv za prihodnost
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) že zadnjih nekaj let ob svetovnem meteorološkem dnevu izpostavlja podnebne spremembe. »S tem nas želi opozoriti, da gre za resno grožnjo, resen izziv za prihodnost,« je poudaril direktor urada za meteorologijo in hidrologijo na Arsu Klemen Bergant.
Eno od ključnih sporočil letošnjega svetovnega meteorološkega dneva je, da se pogostost in izrazitost nevarnih vremenskih in vremensko pogojenih dogodkov, povezanih z vodo, kot so poplave, suše in močna neurja, s podnebnimi spremembami povečujeta širom po svetu. Poleg tega pa podnebne spremembe vplivajo na razpoložljivost pitne in sanitarne vode, kar ob vse večjih potrebah predstavlja grožnjo, ki jo moramo ustrezno nasloviti.
»Zaščita vodnih virov, učinkovito opozarjanje na suše, poplave in neurja ter zmanjševanje škodljivega delovanja voda v spremenjenih podnebnih razmerah so v središču letošnjega svetovnega dneva meteorologije,« je izpostavil Bergant.
Več poplav in podaljšane suše
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v svojem nagovoru izpostavil učinek podnebnih sprememb na hidrološki krog in porazdelitev vode po svetu. Spremembe v tem krogu pomenijo povečanje poplav za nekatere in podaljšane suše za druge Zemljane. »Naš planet se že sooča z velikimi hidrološkimi izzivi zaradi netrajnostne rabe, saj se več kot polovica prebivalstva sveta sooča z resnim pomanjkanjem vode vsaj en mesec v letu. Z nadaljnjim povečevanjem povpraševanja po vodi nam grozi resna vodna kriza,« je dodal.
Zelo hitre spremembe podnebja
Podobno kot v svetu se je tudi v Sloveniji podnebje začelo zelo hitro spreminjati v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Spremembe podnebja, ki jih zaznavamo danes, se bodo v prihodnjih desetletjih stopnjevale, velikostni red sprememb pa bo odvisen od tega, kako hitro in učinkovito bomo omejili izpuste toplogrednih plinov, so poudarili na Arsu.
Poleg tega, da se bo Slovenija v prihodnosti morala soočiti z bolj pogostimi vročinskimi valovi, se bo po sedanjih napovedih močno okrepil hidrološki cikel, kar bo imelo za posledico bolj pogoste poplave in suše.
Arso sicer razpolaga z vrsto orodij, ki so lahko v pomoč pri soočanju s podnebnimi spremembami. Tako so na agenciji denimo razvili regionalni pregledovalnik razvoja suše ter spletno aplikacijo agrometeorološka napoved, v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami pa izboljšujejo napoved namakanja. Spremljajo napajanje podzemne vode, pa tudi pretoke rek. Ob tem opozarjajo na poplave v Sloveniji z upoštevanjem vodnatosti porečij v sosednjih državah.
Številni odpovedani dogodki zaradi koronavirusa
Svetovni dan meteorologije vsako leto obeležujemo 23. marca, na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji. Z njim podčrtujemo ključni prispevek nacionalnih meteoroloških in hidroloških služb k varnosti in dobrobiti družbe.
Običajno svetovni dan vsako leto spremljajo številni dogodki po vsem svetu, ki pa jih je letos večinoma odnesla epidemija koronavirusa. Letošnja osrednja slovesnost na sedežu WMO v Ženevi naj bi danes združila praznovanje svetovnega dneva voda (22. marec) in svetovni meteorološki dan, a so jo odpovedali.
