Gre za razpisna sredstva, ki jih je vlada že oktobra lani kot del 32 milijonov evrov vrednega programa za ohranjanje obstoječih ter zagotavljanje novih delovnih mest za naslednjih pet let, odobrila za problemsko območje Mestne občine Maribor in okoliških občin Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Hoče-Slivnica, Podvelka, Radlje ob Dravi ter Ribnica na Pohorju.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor MRA Božidar Pučnik, je bil doslej objavljen le en razpis, in sicer za večje investicije v okviru instrumenta 1, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Šele marca letos pa je bila podpisana tudi prva krovna pogodba z obema regionalnima razvojnima agencijama, z julijskim podpisom pogodbe pa so bili opravljeni vsi postopki za izvedbo razpisa.
“Razlog, da je aktualni razpis pripravljen in objavljen kot prvi, je, da je po naši oceni to edini razpis, ki ga je kot finančno pomoč delujočim podjetjem še mogoče v celoti izvesti letos. Pričakujemo namreč, da bodo na razpisu izbrana podjetja prvi denar prejela še letos,” je dejal Pučnik in opozoril na kratek tritedenski rok za prijavo na razpis. Ta se izteče 1. septembra, vloge pa bodo odpirali dva dni pozneje.
Sicer pa je namen razpisa znižati stroške financiranja malih in srednje velikih podjetij v regiji, preprečiti finančno izključenost mikro in malih podjetij, jim pomagati pri premostitvi bančnega krča ter posledično podpreti odpiranje novih oziroma ohranjanje obstoječih delovnih mest.
V okviru prvega razpisa bo na voljo slabih 1,7 milijona evrov, v prihodnjih štirih letih pa še približno 1,6 milijona evrov letno. Podjetja bodo deležna od 2000 do 35.000 evrov, na razpis pa lahko prijavijo največ tri nezapadle bančne kredite, ki so jih namenila za upravičene investicije. Med slednje sodijo investicije v nakup strojev, naprav in opreme, investicije v poslovne prostore, zgradbe in zemljišča, pa tudi nematerialne naložbe, kot so nakup programske opreme, patentov oziroma licenc.
Kot še poudarjajo na MRA, bodo pri izbiri podjetij najbolj upoštevali njihovo bonitetno oceno, dodatno zaposlovanje v upravičenem obdobju, dodano vrednost na zaposlenega, velikost prijavitelja, značilnosti prijavljenih kreditov, višino obračunanih in plačanih obresti, status socialnega podjetja ter njihove konkurenčne prednosti.
STA