Nepričakovan močan padec borz v ZDA, Evropi in Aziji je v ponedeljek sprožil plaz ugibanj o začetku velike svetovne krize. Posebej na udaru so bile delnice nekaterih podjetij, ki so v prvih urah trgovanja izgubile dvajset ali več dolarjev na delnico, medtem ko je japonski borzni indeks Nikkei padel za več kot 10 odstotkov.

Kaj je povzročilo nenaden padec delniških trgov?

Posebej na udaru so bile delnice nekaterih podjetij, ki so v prvih urah trgovanja izgubile dvajset ali več dolarjev na delnico. Največji zlom je bil na Japonskem, kjer je borzni indeks Nikkei padel za več kot 10 odstotkov. Vpliv ni bil omejen le na delnice, ampak se je prelil tudi na trg kriptovalut. Cena bitcoina je padla za več tisoč dolarjev, padec cene je zabeležilo tudi zlato.

Zelo hitro se je začelo iskati »krivca« za tako močan upad in znake prihajajoče krize. Čeprav so se razmere do konca dneva umirile, so analitiki navedli peščico razlogov, ki pojasnjujejo padce na vseh pomembnejših svetovnih borzah. Toda glavni razlog za tokratni padec borz niso slabi makroekonomski kazalci ali geopolitični dogodki. To ne pomeni, da ni indikatorjev, ki bi kazali na prihod nove krize, niti da jih ne bi smeli zanemariti, le da se njihovi negativni vplivi še niso uresničili v obliki začetka recesije.

Do padca delniških trgov je privedel niz dogodkov, ki so se začeli na valutnem trgu zaradi tako imenovanih »carry trades«. V bistvu gre za izposojo valute države, ki ima nizko obrestno mero, kar pomeni, da morate za posojilo plačati nizko obrestno mero, kupiti pa valuto države, kjer je obrestna mera višja. Glavna premisa je preprosta; izposojajte si v valuti, za katero morate plačati malo (nizka obrestna mera) in kupujte v valuti, ki prinaša višje donose (npr. obveznice in delnice). Trgovci, večinoma hedge skladi, so si izposodili japonsko valuto jen (JPY), za katero so plačevali obresti med 0 in 0,1 odstotka. Kupovali so ameriške državne obveznice, ki prinašajo med 3 in 5 odstotkov, in delnice.

Težava nastane, ko centralna banka države z valuto, v kateri se zadolžuje, zviša obrestne mere, kar vodi v krepitev te valute glede na druge. Prav to se je zgodilo z japonskim jenom, saj je japonska centralna banka 31. julija zvišala obrestne mere z 0–0,1 odstotka na 0,25 odstotka. To je povzročilo krepitev jena v primerjavi z dolarjem. Trgovci so nato začeli prodajati sredstva v dolarjih, da bi pokrili nihanja menjalnih tečajev. Delnice so morali prodati, da so pokrili izgube in ohranili tveganje na sprejemljivi ravni.

Nastala je panika, iskal se je krivec

Razlaga procesa je poenostavljena, vendar je ta korekcija trga privedla do iskanja razlogov za veliko razprodajo delnic. Pred koncem tedna je bilo objavljeno poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki je pokazalo, da je bilo julija več deset tisoč delovnih mest manj od pričakovanj analitikov in sto tisoč manj kot isti mesec lani. Vtis so poslabšali letni podatki, saj je brezposelnost s 3,5 odstotka narasla na 4,3 odstotka, upočasnila pa se je tudi rast plač.

Razmere je poslabšala novica, da je Warren Buffett, eden najbolj znanih vlagateljev na svetu, v prvih šestih mesecih letošnjega leta prodal polovico delnic Appla. Apple je bil daleč največji del portfelja Buffettovega konglomerata Berkshire Hathaway.

Podjetja v tehnološkem sektorju, ki so bila dolgo časa nosilci rasti borz, so objavila slabše finančne rezultate od pričakovanih. Apple, Nvidia, Microsoft, Amazon, Tesla, Meta in Alphabet so med padcem v ponedeljek prav tako izgubili več sto milijard dolarjev vrednosti delnic.

Ameriški FED spet zamuja?

V letih 2022 in 2023 je FED, centralna banka ZDA, v okviru boja proti inflaciji zvišala obrestno mero. V začetku predlanskega leta je znašala 0,25 odstotka, do julija lani pa je zrasla na 5,5 odstotka in ostala na tej ravni.

Politika je delovala in stopnja inflacije je z 9 odstotkov na letni ravni padla na 3 odstotke. To sicer še nista ciljna dva odstotka, vendar je postopek spodbudil nekatere analitike, da zahtevajo konec protiinflacijskih politik in začetek zniževanja obrestnih mer centralne banke. To bi povzročilo večjo gospodarsko rast, saj bi se znižali stroški zadolževanja, s čimer bi spodbudili povpraševanje. To se bo verjetno zgodilo do konca leta, a nekateri analitiki menijo, da FED z znižanjem zamuja.

Kriza se še ni začela, vendar je veliko znakov, da prihaja

To razprodajo na borzah so povzročili tehnični dejavniki, preprosto prevrednotenje pozicij po zgodovinski odločitvi japonske centralne banke, kar pa ne pomeni, da ni peščice indikatorjev, ki bi kazali na šibkost svetovnega gospodarstva in prihajajoče recesije.

EU stagnira, v nekaterih ključnih državah pa se težave pojavljajo že dlje časa. Zanje bi lahko krivili vojno v Ukrajini v letih 2022 in 2023, a je do zdaj postalo jasno, da so težave sistemske narave. Nemčija, motor gospodarstva EU, je v času naraščajočih cen energije izvedla drago in negotovo energetsko tranzicijo, za katero plačuje visoko ceno.

Razmere na Kitajskem so bistveno drugačne, z veliko višjimi stopnjami rasti iz nižjega izhodišča. A leta rasti BDP do 10 odstotkov in več so že davno mimo, zato si Komunistična partija Kitajske zadnja leta prizadeva ohraniti rast BDP nad 5 odstotkov. Lani je uspelo, letos pa bo ta cilj veliko težje dosegljiv. Za razliko od EU in ZDA Kitajska po letu 2008 ni zašla v dolgotrajno recesijo, čeprav je ceno plačala z astronomsko rastjo skupnega dolga. Po seštevanju javnega dolga, dolga gospodinjstev in dolga podjetij je Kitajska leta 2023 dolgovala skupno 287 odstotkov BDP, več kot ZDA in EU.

Začetek krize bo narekoval javni dolg ZDA

Začetek krize bo narekovala gospodarska situacija v ZDA zaradi preprostega dejstva, da so največji uvoznik na svetu. Industriji tako Kitajske kot EU sta odvisni od izvoza v ZDA. Obenem imajo ZDA velike težave z javnim dolgom, ki je presegel 35 trilijonov dolarjev. Ne glede na to, kdo bo zmagal na ameriških predsedniških volitvah, bodo ZDA morale zmanjšati javno porabo, da preprečijo dolžniško krizo ali padec vrednosti dolarja. Znižanju bonitetne ocene, ki je bilo napovedano že konec lanskega leta, se ne bodo mogli izogniti.

Zmanjšanje državne porabe ZDA bo povzročilo plaz. Prebivalstvo ZDA bo začelo manj trošiti, ZDA bodo zmanjšale uvoz, Kitajska in EU, ki sta odvisni od izvoza v ZDA, bosta proizvedli manj, upočasnitev vseh treh svetovnih gospodarstev pa bo vodila v recesijo in brezposelnost. Kriza zagotovo prihaja, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi cikličnosti samega gospodarstva, a včerajšnje dogajanje na borzah ni pomenilo njenega začetka. Dokaz za to je današnje okrevanje vseh borz, ki so bile v ponedeljek v rdečem, pa tudi okrevanje cene bitcoina in drugih kriptovalut, poroča Index.hr.