Padanje cen nafte se bo z zamikom prelilo tudi v nižje cene goriv, vendar ne v celoti in ne takoj, je pozitivne posledice današnje začasne prekinitve ognja v Iranu za STA pospremil Matej Mazi iz NLB Skladov. "Bodo pa cene verjetno ostale nekaj odstotkov višje kot pred konfliktom, saj bo nekaj premije za tveganje na trgu nafte ostalo," je opozoril.
Pričakujejo postopno zniževanje cen goriv v naslednjih nekaj tednih
Kot je ocenil namestnik direktorja sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih Mazi, je ključno, da je bil nedavni skok cen nafte predvsem posledica geopolitičnega tveganja, ki se zdaj z umiritvijo razmer in začasnim premirjem zmanjšuje. "Če se razmere ne zaostrijo ponovno, lahko pričakujemo postopno zniževanje cen goriv v naslednjih nekaj tednih," je napovedal in dodal, da bodo cene verjetno ostale višje od tistih pred konfliktom.
Za finančne trge je padec cen nafte po njegovih besedah predvsem pozitiven signal, saj zmanjšuje inflacijske pritiske in s tem tudi strah pred bolj restriktivno denarno politiko.
"Pomembno je, da se je v zadnjih tednih izkazalo, da ima nafta danes bistveno manjši vpliv na realno gospodarstvo kot v preteklosti, saj tudi precejšen skok cen ni bistveno upočasnil gospodarske aktivnosti," je menil. V tej luči je spomnil na podatke ZDA, da se aktivnost v tamkajšnjem proizvodnem sektorju še naprej povečuje. Trgi so tako reagirali predvsem na negotovost in pričakovanja glede odločitev centralnih bank, ne pa na dejansko poslabšanje gospodarske aktivnosti, je pojasnil.
Ali gre le za dimno zaveso?
V primeru nadaljnje umiritve razmer lahko pričakujemo stabilizacijo obvezniških trgov in izboljšanje sentimenta na delniških trgih, verjame Mazi. Na delniških trgih tako ostaja naklonjenost predvsem tehnološkim delnicam, delnicam podjetij povezanih z elektrifikacijo in infrastrukturo in delnicam podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in predelavo ključnih surovin, je povzel.
Je pa sogovornik potrdil, da obstaja možnost, da gre lahko pri dogovoru med ZDA in Iranom tudi za dimno zaveso. "Trenutno premirje lahko razumemo kot taktično potezo, ki daje prostor za pogajanja ali postopen umik, hkrati pa zmanjšuje pritisk trgov in javnosti. Sporočila ključnih akterjev so bila v zadnjih tednih precej nekonsistentna, kar nakazuje, da gre lahko vsaj deloma za politično upravljanje pričakovanj," je navedel.
Ne glede na to pa trg tega ne interpretira tako, temveč kot signal, da se verjetnost nadaljnje eskalacije zmanjšuje, je nadaljeval Mazi. "Padec cen nafte tako odraža predvsem umik najhujših scenarijev iz cen, ne pa nujno trajne stabilizacije razmer. Ključno tveganje ostaja, da se lahko napetosti hitro ponovno zaostrijo, če pogajanja ne uspejo," je povedal.
Pričakuje postopno zmanjševanje konflikta in umirjanje cen nafte
Na vprašanje, kaj pričakuje v prihodnje, je odvrnil, da osnovni scenarij ostaja vezan na postopno zmanjševanje konflikta in umirjanje cen nafte, kar bi pomenilo tudi manjši pritisk na inflacijo in bolj stabilno okolje za finančne trge.
"Kljub temu pa geopolitično tveganje ni izginilo, predvsem v povezavi z Iranom in nadzorom ključnih energetskih poti lahko hitro ponovno pride do napetosti. Zato lahko kratkoročno še vedno pričakujemo povečano volatilnost. Srednjeročno pa se zdi, da trenutni dogodki niso dovolj močni, da bi spremenili osnovni gospodarski ali tržni cikel, zato ostaja scenarij postopnega okrevanja trgov še vedno relevanten," je sklenil predstavnik NLB Skladov.
Washington in Teheran sta davi dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja in začasnem odprtju Hormuške ožine. Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da se je islamska republika strinjala s "popolnim in takojšnjim ter varnim odprtjem Hormuške ožine", iranski zunanji minister Abas Aragči pa je potrdil, da imajo ladje dva tedna prost prehod, če se bodo napadi na Iran prekinili. Izrael je dogovor podprl. Posledično so se cene nafte in plina danes močno znižale, borzni indeksi pa so porasli.
