V regiji je 6.848 mikro podjetij, kar predstavlja kar 93,7 % vseh podjetij v regiji. Velikih podjetij  je samo 68, kar predstavlja 0,9 %, ta delež žal v zadnjih letih pada. Kar 40,6 % vseh podjetij prihaja iz predelovalne dejavnosti, 13,3 % jih je s področja prometa in skladiščenja, 10 % jih je s področja trgovine in 9,4 % s področja gradbeništva. Podatki, ki povedo največ o stanju v regiji, povedo, da je bilo leta 2007 89 velikih podjetij, konec leta 2012 pa le še 68. Podoben trend je viden tudi iz podatkov o prihodkih podjetij, saj je bilo leta 2007 8,5 milijard EUR prihodkov, leta 2012 pa le še 7,8 milijard, kar je kar 666 milijonov manj, k zmanjšanju so kar 2/3 prispevala velika podjetja in 1/3 mikro podjetja. Če je bilo leta 2007 v regiji 28.047 zaposlenih, jih je bilo konec leta 2012 le še 21.851, kar je kar 7.541 zaposlenih manj. Iz kazalnikov stanja na trgu dela lahko tudi vidimo, da je v Podravju 20.734 brezposelnih oseb, v zadnjem letu se je brezposelnost povečala za 2,6 %. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je med iskalci prve zaposlitve v zadnjem letu 2,2 % več brezposelnih in 2,1 % starih do 29 let. BDP na prebivalca v regiji je 14.600 EUR, kar je za 17 % slabše od slovenskega povprečja.
 
Opozarjajo na vlogo bank
Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ je opozorila tudi na vlogo bank, za katere v regiji ocenjujejo, da ne opravljajo svoje vloge in enostavno ne podpirajo gospodarstva, saj ne dajejo garancij podjetij, zaračunavajo izjemno visoko, več kot 7,5-% obrestno mero in tudi sicer niso v stanju spremljati investicij v gospodarstvu.
 
Problematika centralizacije
Direktor Dravskih elektrarn gospod mag. Vilijem Pozeb je opozoril, da se tudi v posameznih podjetij dogaja enako kot v celotnem štajerskem prostoru: posamezne funkcije in sredstva se iz podjetij – hčera, selijo v center, ki pa je seveda izven regije. Investicijski projekti, ki bi jih na primer Dravske elektrarne lahko izpeljale iz svoje akumulacije, so enostavno ‘odpeljani’ v druge projekte v Sloveniji in slabijo podjetje. Posluha tudi v političnih strukturah ni in tako tudi energetskih investicij v regiji enostavno ni, čeprav bi jih sicer podjetje lahko izpeljalo, kar bi dobro vplivalo tudi na gospodarstvo v regiji. Kot primer je navedel ustavitev sredstev z investicijo Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki sicer znaša 384,5 milijonov EUR. Poudaril je, da se sredstva, ki jih ustvarjamo v regiji, trošijo izven regije in tako zaostajamo in hkrati postajamo vedno bolj neprivlačni za investicije, kar hkrati pomeni, da posledično v regiji pada kvaliteta življenja, vedno manj je družbeno odgovornih aktivnosti in vse skupaj zmanjšuje optimizem in motiviranost.
 
Predragi za investitorje
Poslovno okolje Podravja tudi ni ravno privlačno okolje za tuje investicije, saj cene zemljišč, zahtevni razpisni pogoji, delovnopravna in davčna zakonodaja, administrativne omejitve in visoke obremenitve gospodarstva, nikakor niso spodbudne. Kljub temu so predstavniki Durabusa, opozorili na nekaj pozitivnih točk: visoko izobražena delovna sila, ki je dobro tehnično izobražena in prilagodljiva in dobra logistično podprta lokacija. Opozorili so tudi na dejstvo, da je politična volja naklonjena tujim investicijam, da pa je potem veliko birokratskih omejitev, ki te volje ne podkrepijo oz. jo izničijo. Država je obljubila subvencijo za tuje neposredne naložbe, vendar je podjetje ni dobilo in še sedaj nihče ne ve za kaj ne. Zelo kritične so, po mnenju podjetja Durabus, banke, in čeprav se je podjetje odločilo, da bo kot matično banko izbralo domicilno banko, torej NKBM, ta ni upravičila pričakovanj in ni v ničemer podprla podjetja.
 
Orientacija na tuje trge
Janez Ajlec, lastnik in direktor podjetja AJM, je opozoril, da podjetja izgubljajo bitko v časom in da se vsi premalo zavedamo, da je nujno orientirati se na tuje trge. Žal pa so naša podjetja na tujih trgih popolnoma nekonkurenčna. Opozoril je tudi na nujnost gospodarnega razmišljanja v podjetij in aktivnega sodelovanja na mnogih sejmih: »Podjetje se mora znati predstaviti in prodati svoje izdelke! Mnogi tega enostavno ne znajo, država se tega ne zaveda,« je še povedal gospod Ajlec, direktor in lastnik podjetja AJM.
 
V Sloveniji ni energije za reševanje problematike
Poslanec Državnega zbora gospod Matevž Frangež je poudaril, da je v Sloveniji in v Podravju zelo veliko dobrih in uspešnih podjetij, da pa Slovenija v tujini ni dobro pozicionirana in nihče ne pozna prednosti, ki jih ima. Slovenija ima veliko problemov, ki so realno posledica tudi svetovnih gospodarskih razmer in krize, problemi torej niso samo naši, je pa res, da smo se jih očitno velikokrat napačno lotili in da smo sprejeli napačne ukrepe. »Imam vtis, da v Sloveniji ni volje in energije, da bi probleme rešili,« je na stanje duha opozoril poslanec Matevž Frangež.
 
Ivan Vogrin, poslanec državnega zbora: »Zelo malo ljudi je sposobno priznati, da so storili napako in stopiti preko tega in delati naprej. Podobno je z državo – nismo sposobni priznati, da je Slovenija v resnici bankrotirala in da moramo narediti korak naprej. Kdaj podjetje bankrotira? Ko gre na banko po kredit za izplačilo plač. In sedaj Slovenija dela točno – hodi v tujino po kredite za preživetje. Zato se moramo vsi skupaj vprašati, kaj lahko naredimo, da bomo preživeli.«
 
Potrebo je najti izhod iz krize
Milan Lukič, prokurist podjetja Lumar in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije je poudaril, da moramo nujno poiskati izhod iz sedanje situacije, sicer so vsi vložki, tudi v banke, naš neuspeh. Opozoril je, da država očitno ni zmožna analize situacije in določiti smeri razvoja, zato je nujno, da se tega lotimo sami in si določimo lastno strategijo razvoja regija. Hkrati je poudaril, da je res, da imajo banke veliko kapitala, ki ga ne plasirajo, tudi zato, ker nimamo strategije razvoja države, panoge. Nobeno podjetje ne more funkcionirati kot osamljeni otok, potrebujemo povezovanje, potrebujemo državo in skupne odločitve in pogled naprej.
 
Pobuda za pripravo zakona
Po temeljiti razpravi, v kateri je bilo nanizanih veliko problemov in tudi predlogov za reševanje problematike regije je bilo sprejeto skupno stališče, da bo ŠGZ skupaj z Obrtno podjetniško zbornico Podravja v prihodnje pritegnila in združevala vse potenciale, ki bodo lahko doprinesli k iskanju rešitev za regijo. Dana je bila tudi pobuda, da bi ŠGZ skupaj z Obrtno zbornico dala pobudo za pripravo zakona o reprogramiranju kreditov podjetij.