Naftni trgovci kritizirajo predlagane spremembe uredbe o regulaciji cen goriv, s katerimi naj bi vlada dodatno znižala že regulirane marže in uvedla regulacijo tudi za bencinske servise ob avtocestah. V Petrolu opozarjajo, da bi bili zaradi tega prisiljeni v "neljube ukrepe", vključno z zapiranjem prodajnih mest.

Petrol: Marže nizke, dajatve rastejo

Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je v izjavi za javnost izrazil razočaranje nad predlagano uredbo. Opozoril je, da marža trgovcev predstavlja le okoli 7 % končne cene goriva, medtem ko dajatve države znašajo kar 60 %. "Od leta 2023 se marže niso spremenile, dajatve pa so se zvišale za 42 %," je dejal Berger.

Če bo uredba sprejeta, v Petrolu napovedujejo zapiranje prodajnih mest, zmanjšanje vlaganj v zeleni prehod in rezanje sredstev za kulturo, šport ter izobraževanje.

Shell in MOL: Brez transparentnosti in strokovnih podlag

Zaskrbljenost izražajo tudi v podjetjih Shell Adria in MOL. V Shellu opozarjajo na netransparenten postopek priprave uredbe in zelo nizke marže v primerjavi z EU. "Na nekaterih servisih ne pokrijemo niti osnovnih stroškov," so poudarili.

MOL je kritičen do tega, da se stroka ne upošteva. Opozarjajo, da so slovenske dajatve najvišje med sosednjimi državami, zaradi česar se promet preusmerja na Hrvaško, kjer so cene kljub višjim maržam nižje.

Vprašanja o energetski prihodnosti

Berger je še izpostavil, da v Petrolu niso prejeli nobene strokovne analize, ki bi utemeljila spremembe uredbe. "Zdi se, da smo trgovci postali žrtve političnih odločitev," je dejal.

Trenutna uredba velja do 18. junija. Po informacijah Financ naj bi nova uredba ukinila tudi državna povračila za mešanje biogoriv. O predlogu danes razpravlja svet za cene pri gospodarskem ministrstvu.

Opozorila pred posledicami

V MOL pričakujejo, da bo prevladal razum in da bodo odločitve temeljile na argumentih. Prepričani so, da bo svet za cene predlog zavrnil. Opozarjajo, da bi nova uredba lahko povzročila val odškodninskih tožb in dodatno zmanjšala konkurenčnost na trgu.

Obenem se sprašujejo, kako bo Slovenija uresničevala cilje energetske tranzicije, če bodo tržne razmere še dodatno destabilizirane.