Predlagane spremembe akta o omrežnini prinašajo določene prilagoditve, a po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ne rešujejo ključnega problema – previsokih stroškov za elektrointenzivne odjemalce na visoki in srednji napetosti.
Nesorazmerno obremenjeni ključni proizvajalci
»Ti odjemalci omrežje obremenjujejo bistveno manj, kot plačujejo prispevka. To so podjetja, ki proizvajajo ključne materiale za vso industrijo. Če želimo ohraniti močno industrijsko jedro, morajo biti stroški pravični in sorazmerni,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Omejene koristi za sezonske odjemalce
Novela prinaša olajšave za sezonske porabnike, kot so žičnice in namakalni sistemi, ter spremembe za črpalne hidroelektrarne, hranilnike in proizvajalce pri lastni rabi elektrike. A energetsko intenzivna podjetja, ki z zanesljivim odjemom celo prispevajo k stabilnosti sistema, ostajajo ob strani.
Najbolj prizadeta energetsko intenzivna industrija
V GZS opozarjajo, da spremembe časovnih blokov in metodologije dogovorjene moči pri industrijskih podjetjih, ki delujejo 24/7, ne bodo občutno zmanjšale stroškov. Novi sistem je najbolj prizadel kovinsko, kemično, papirno industrijo ter proizvodnjo mineralnih izdelkov – panoge, ki ustvarijo okoli tri odstotke BDP (1,8 milijarde evrov v 2023) in zaposlujejo 27.000 ljudi.
Predlogi GZS za pravičnejši sistem
Zbornica predlaga poseben tarifni režim za elektrointenzivne odjemalce oziroma znižanje omrežnine za priklope na visoko in srednjo napetost. Med predlogi so industrijski energijski blok brez sezonskih razlik, obračun omrežnine po sočasnih sistemskih konicah, možnost rezervacije in vračanja moči, spodbude za fleksibilnost odjema, postopno, triletno uvajanje novih režimov.
V GZS menijo, da bi bilo treba učinke sprememb analizirati že pred uvedbo. Svoje pripombe so v okviru javne obravnave posredovali Agenciji za energijo.
Spremembe časovnih blokov in tarif
Predlog prinaša podaljšanje bloka nizke in srednje obremenitve zaradi rasti sončne energije, ohranitev višje in nižje sezone ter pet letnih časovnih blokov. Na dela prost dan bi veljala le dva bloka.
Tarifna postavka za blok 1, ki pozimi povzroča največje stroške, bi se uvajala postopno: letos 40 odstotkov ciljne vrednosti, v letu 2026 60 odstotkov, v letu 2027 pa 80 odstotkov.
Spremembe pri dogovorjeni moči
Agencija je že ukinila obračun presežne moči za odjemalce, ki je ne spreminjajo. Predvideno pa je povečanje števila upoštevnih konic in daljše upoštevno obdobje. Ugodnejši pogoji bi veljali za sezonske uporabnike, denimo smučišča in namakalne sisteme. Zakon o oskrbi z električno energijo pa določa izjeme za črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike.
Nadaljnji postopki
Agencija za energijo bo prejete pripombe preučila in morebiti prilagodila predlog, o katerem bo svet agencije odločal konec meseca.