Slovenija je v obdobju od 2015 do 2018 javni dolg znižala za 12,5 odstotnih točk BDP.

Slika je simbolična

Slovenija je z doseženim javnofinančnim primanjkljajem 2,9 % BDP v letu 2015 izstopila iz postopka presežnega primanjkljaja. Glede na doseženi najvišji nivo dolga v letu 2015 (82,6 % BDP) je Slovenija od vključno leta 2016 zavezana k zniževanju presežnega dolga v skladu s pravili Evropske unije.

Dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance je poudaril: “Z ustvarjanjem proračunskih presežkov in znižavanjem javnega dolga Slovenija tako izpolnjuje dva najpomembnejša kriterija in sledi strateškemu cilju uravnoteženih javnih financ.

Dolg je Slovenija zniževala hitreje, kot je bilo zahtevano

Slovenija je v zadnjih treh letih javni dolg zniževala bistveno hitreje, kot to zahteva Pravilo o dolgu. Tudi za leto 2019 Slovenija načrtuje znižanje javnega dolga na 65,4% BDP, medtem ko Pravilo o dolgu zahteva znižanje na 72,8% BDP, kar je Slovenija presegla že v lanskem letu, ko je javni dolg znašal 70,1 % BDP, do leta 2022 pa bo po ocenah ministrstva dolg zmanjšala na približno 55 % BDP skladno s sprejetim Programom stabilnosti v letu 2019.

Vir: Eurostat

Direktorat za zakladništvo, ki deluje v sklopu Ministrstva za finance, je uspel s prestrukturiranjem javnega dolga v zadnjih petih letih zmanjšati obrestne izdatke proračuna za skoraj 300 milijonov evrov, z 1.083 milijonov evrov v letu 2014 na ocenjenih 785 milijonov evrov v letu 2019.