Prodaja in predelava CBD izdelkov v Sloveniji se ukinja oz. naravni konopljini ekstrati, ki so razpoložljivi domačim uporabnikom, se enostavno “brišejo” iz Slovenije, poročajo v Zadrugi Konopko. Gre za “ukinitev” prodaje in predelave izdelkov, ki vsebujejo fitokanabinoid CBD (razen v posušenih konopljinih vršičkih – čaj) oz. prepovedi predelave in prodajoe konopljinih ekstraktov nasploh (smola, kapljice, pršila, dodatki k jedem, kozmetika …).

Tu je govora o izdelkih iz legalne konoplje, se pravi t. i. industrijske konoplje, ki ne vsebuje več kot 0,2 odstotka psihoaktivnega kanabinoida THC v suhi snovi. Tudi izdelki, ki se sedaj legalno prodajajo, ne vsebujejo več kot 0,2% THC-ja. V Sloveniji bodo tovrstne izdelke ukinili, ne glede na to če gre za domačega ali tujega proizvajalca.

“Zaradi varovanja zdravja potrošnikov je Zdravstveni inšpektorat RS začel v juliju izvajati aktivnosti na področju prehranskih dopolnil in kozmetike, ki vsebujejo ekstrakte industrijske konoplje oziroma sestavine iz delov rastline, ki se ne smejo uporabljati v kozmetičnih izdelkih. Trenutno potekajo inšpekcijski postopki,” za Maribor24 potrjujejo na Ministrstvu za zdravje.

Tedenski obiski inšpektorjev jim delajo sive lase

Po Sloveniji so inšpektorji pričeli s sistematičnim zapiranjem tako spletnih kot fizičnih trgovin. Izdelke s CBD lahko na območju MOM kupimo na praktično vsaki bencinski črpalki ali pa v za to specializiranih trgovinah, seveda tudi preko spleta.

“Mi imamo tedenske obiske inšpektorjev,” so za Maribor24 dejali v eni izmed trgovin v Mariboru. “Inšpektor nam je naložil, da moramo te izdelke počasi umakniti s prodaje, saj se bo sprejel zakon, ki bo vse skupaj prepovedal,” dodaja. Povedali so nam še, da se podobna zakonodaja obeta tudi v Avstriji in Italiji. “Najprej je bil sporen THC, sedaj še CBD, od katerega v bistvu nisi “zadet”. Očitno jih moti celotna rastlina, saj ima veliko ljudi precej koristi od nje” so nam zaupali.

“K nam redno hodi gospa, ki za svojega psa, ki trpi za epilepsijo, kupuje posebno pasto iz CBD. Zaupala nam je, da je to edina stvar, ki mu pomaga, razne veterinarske tablete pa ne zaležejo.”

S prepovedjo sami minusi 

Kot poudarjajo v Konopku, so podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo s konopljinimi ekstrakti, teh je okoli 20, skupno ustvarila vsaj 50 milijonov evrov prometa. Za mnogo kmetov je to poglavitna tržna dejavnost, od tega živijo. Od prepovedi bodo vsi potegnili kratko: država bo pobrala manj davkov, ki jih podjetja plačujejo od svojega dobička, pri nas bo še manj zelenih delovnih mest, zacvetel bo nekontroliran črn trg, uporabniki pa bodo primorani kupovati nepreverjene izdelke, zaradi katerih bo ta slovenska avtohtona rastlina še bolj demonizirana.

Bizarna direktiva, ki se je Slovenci držijo kot pijanec plota

In krivec? Kot za razlaga Urška Orehek iz Zadruge Konopko, je s 1. 1. 2019 začela veljati EU novela “novel food” oz. v prostem prevodu – nova hrana. “Nova hrana” je vse, česar Evropejci nismo uživali kot prehrano pred letom 1997. In konopljinih ekstratov naj ne bi. In slednje je za odločevalce v EU tehten argument, zaradi katerega več ne vidijo vzroka, da bi CBD naenkrat lahko prosto uživali. Tako v Konopku kot v Evropskem združenju za industrijsko konopljo (EIHA) se trenutno trudijo zbrati čimveč virov, ki potrjujejo, da je bila konoplja oziroma njeni izvlečki že od nekdaj del prehrane Slovencev oziroma Evropejcev.

CBD-ju ne gre zaupati

Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da učinkovini CBD več ne gre zaupati, saj da ni ugotovljene zgodovine varne uporabe. Slednje pomeni, da “živilo ob dolgoletnem neprekinjenem uživanju znatnega dela prebivalstva ne škodi zdravju, zato je pri omenjenih izdelkih, s stališča varovanja javnega zdravja, potrebna previdnost.”

Zanimivo, da so tako v prosti prodaji in v reklamnih sporočilih vse stvari, zaradi katerih ob sistematični, več let dolgi zlorabi človek hudo zboli ali pa umre (alkohol, bel sladkor, trans maščobe in podobno).

V zadnjih letih so tako v EU preverjali zgodovino varne uporabe živil s CBD, a ker nobena izmed držav članic ni podala podatkov o zgodovini varne uporabe takšnih izdelkov, je Evropska komisija na podlagi evropske zakonodaje, ki ureja nova živila, 15. januarja 2019 v zbirki informacij posodobila vnos, ki se nanaša na kanabinoide.

Po 12.000 letih uporabe ugotavljajo, ali je rastlina varna ali ne

“S to posodobitvijo je postalo jasno, da se vsi ekstrakti rastline Cannabis sativa L. in iz njih proizvedeni izdelki, ki vsebujejo kanabinoide (CBD) in so opredeljeni kot živila, smatrajo za nova živila, za katere je pred dajanjem na trg potrebna odobritev v skladu z zakonodajo o novih živilih,” odgovarjajo na ministrstvu.

Ugotoviti morajo torej, ali je rastlina, ki jo človek uživa že vsaj 12.000 let in od nje ni dokazano umrl še nihče, varna za uporabo.

Zavajajo, da CBD zdravi ali preprečuje bolezen

Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, se izdelkom s CBD pogosto pripisujejo lastnosti preprečevanja ali zdravljenja bolezni. Menijo, da na ta način le zavajajo potrošnika, češ da gre za zdravilo. Še več, v Sloveniji bi naj celo imeli nekaj primerov zastrupitve s CBD kapljicami, “kar napotuje na vzpostavitev večjega nadzora na tem področju.”

So sedeli na ušesih?

Na tem mestu se ponuja osnovno vprašanje, ki daje misliti, da so v EU in na pristojnih ministrstvih dolga leta sedeli na ušesih: Mar resnično nihče ni prebral niti ene peer reviewed raziskave oziroma člankov, ki dokazujejo prav to, o čemer se tu ponovno sprašujejo?

Ker se CBD lahko pojavlja v različnih izdelkih (zdravilo, živilo, kozmetični izdelek,ipd.), za katere velja različna zakonodaja in pogoji, Ministrstvo za zdravje skupaj s drugimi inštitucijami pripravlja dokument, v katerem bo za posamezne skupine izdelkov to podrobneje obrazloženo in bo v kratkem objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje.

V Avstriji šli naproti pridelovalcem

Je pa res, da ta direktiva EU držav članic ne obvezuje, da jo morajo sprejeti. Le kako bi jo lahko: samo poglejmo Nizozemsko, Portugalsko, Češko; države, ki plešejo tako kot si žvižgajo same.

“Ravno danes sem prejela klic konopljarja iz Avstrije, ki mi je zagotovil, da se to tam še lahko prodaja. Slišati je, da so nekatere države (tudi Avstrija) z monatorijem nad prodajo za določeno število let šle razumno naproti pridelovalcem, predelovalcem in prodajalcem tovrstnih izdelkov. V tem času pa je dolžnost države, da novo nastali konopljin trg tudi primerno regulira. To želimo doseči tudi v Sloveniji. Celo pripravljeni smo pri tem pomagati odločevalcu s svojimi izkušnjami,” pojasnjuje Orehek.

So krivi strici iz ozadja?

Pojavlja se vse več špekulacij, da so za demoniziranje celotne konoplje odgovorni razni lobiji, ki v paniki ugotavljajo, da ne služijo na področju, kjer služijo vsi drugi. Zato si nad tem področjem želijo ustvariti monopol. Tudi Orehek ugotavlja, da gredo stvari po poti sintetičnega CBD-ja in THC-ja, ki lahko kot edini nosijo oznako “zdravilo”. ”

“Kdo so “strici iz ozadja” ne bi špekulirala. Vem pa, da gredo stvari po poti sintetičnega CBD-ja, prodaje na recept oz. samo v lekarnah – ali na kratko – zdravila. Kdo ima tako finančno moč, da lahko konopljine ekstrakte registrira kot zdravilo, pa vemo. Vemo tudi, kdo ima dovolj močno zaledje za izdelavo sintetičnega CBD-ja, ki se pa ne more enačiti z naravnim izdelkom,” razlaga.